odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - dolžnikov dolžnik - delodajalec - ugovor dolžnikovega dolžnika - ugovor zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo - pravni interes za ugovor - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - nasprotna izvršba - kondemnatorni del sklepa o izvršbi - načelo kontradiktornosti - pripravljalna vloga dolžnika - opustitev vročitve vloge - kršitev pravice do izjave - nezmožnost izvršitve sklepa o izvršbi - škoda zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca - odgovornost delodajalca za opustitev obveščanja - plačila na roke - dohodek iz delovnega razmerja - pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja - višina plače - stroški dolžnikovega dolžnika
Ker je bilo v konkretnem primeru s sklepom o izvršbi dovoljeno upnikovo poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in izvršba tako tudi dejansko opravljena, ima dolžnik pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi že iz tega razloga.
Ob odločanju o ugovoru delodajalca zoper sklep, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, izvršilno sodišče nima pristojnosti za presojo, ali je delodajalec pravilno in zakonito izvrševal prej prejete sklepe o izvršbi v drugih izvršilnih zadevah.
Ni naloga izvršilnega sodišča, da bi v okviru odločanja o delodajalčevem ugovoru zoper sklep na podlagi 134. člena ZIZ ugotavljalo, za katera izplačila sta se poleg ali mimo pogodbe o zaposlitvi dogovorila delodajalec in dolžnik, niti izvršilno sodišče ne more ugotavljati, do kolikšne plače in drugih dohodkov iz delovnega razmerja bi v skladu z delovnopravno zakonodajo moral biti upravičen dolžnik.
Dolžnikov dolžnik ima v primeru (pretežnega) uspeha z ugovorom zoper sklep, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, pravico do povračila stroškov od upnika.
bianco menica - lastna menica - pooblastilo za izpolnitev
Tožena stranka na bianco menico, ki jo je kot trasant le podpisala, res ni zapisala klavzule “brez protesta”. Tega niti ni mogla storiti, saj bianco menice ne izpolni dolžnik, temveč jo izpolni upnik. Tudi sicer je s cit. menično izjavo in posamičnim nalogom za plačilo večih menic pooblastila za izpolnitev bianco menice z vpisom klavzule “brez protesta” prav tožečo stranko. Da bi se tožena stranka morala pri tej vpisani klavzuli (še enkrat) podpisati, ne določa noben predpis. Njen (edini) podpis na bianco menici v rubriki “trasant” pod oziroma za ostalim besedilom menice glede na menično strogost povsem zadostuje. Tožeča stranka ne bi bila dolžna protestirati menice niti v primeru, da te klavzule ne bi zapisala na menico. Če je med menico kot vrednostnim papirjem in pooblastilom za izpolnitev neskladje, je namreč odločilno, kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080016
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – stroški postopka – uspeh po temelju in uspeh po višini
V obravnavanem primeru ni podlage za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancem le v primeru, če so te trajne narave. Le izjemoma se lahko prisodi tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, a le v primerih, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne (neobičajne) okoliščine. Med te ne moremo uvrstiti ugotovljene prikrajšanosti mladoletnega tožnika za določene vrste iger oziroma druženje z vrstniki v prvem letu po poškodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080617
OZ člen 619. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 437, 437/1.
vzdrževanje programske opreme - podjemna pogodba - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovorna navedba, da program ni omogočal vseh dogovorjenih poslovnih rešitev, za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembna zato, ker tožeča stranka iztožuje plačilo za vzdrževanje, ne pa za dobavo in instalacijo programske opreme.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - odlog plačila sodne takse
Zakon na utemeljeno prošnjo gospodarske družbe kot taksnega zavezanca nalaga sodišču odlog plačila sodnih taks najdlje do izdaje odločbe o glavni stvari oziroma obročno plačilo le-teh. Prošnja je utemeljena takrat, kadar gospodarska družba celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Navedba v predlogu, da bi toženi stranki plačilo sodne takse za pritožbo še poslabšalo njeno že tako slabo finančno stanje in njeno likvidnost, pa ne pomeni trditve, da tožena stranka celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072499
ZPP člen 315, 319, 319/3, 325, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 103, 106, 239.
vmesna sodba – odločitev o pobotnem ugovoru – procesni pobotni ugovor – izrek sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti odločbe – neobstoječa sodna odločitev – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru – izdaja dopolnilne sodbe – razlaga pogodbe – jasna pogodbena določila – odpoved pogodbe – dodatni rok za izpolnitev obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost
Odločitev o procesnem pobotnemu ugovoru spada v postopek odločanja o znesku, ne o temelju zahtevka.
Določba drugega odstavka 82. člena OZ je uporabljiva le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080010
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/214.
neupravičena pridobitev – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganja v nepremičnino – prikrajšanje – obogatitev – dokazna ocena
Ker sta tožnica in njen pokojni partner s soglasjem toženke vlagala v njeno nepremičnino, je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo pravno podlago iz 48. člena SPZ, po kateri lahko tisti, ki s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je lastnik nepremičnine zaradi vlaganj drugega lahko obogaten zgolj za morebitno povečano vrednost nepremičnine in ni odločilna vrednost vloženih sredstev oziroma višina vlaganj.
odtujitev nepremičnine med pravdo – pridobitev lastninske pravice tretjega – nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku – dobrovernost kupca – priposestvovanje lastninske pravice – veljaven pravni naslov – kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče – pomanjkljiva dokazna ocena
Dobrovernost ali nedobrovernost kupca v izvršilnem postopku nima nobene teže, ko gre za nakup na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Kupec v takšnem primeru veljavno pridobi lastninsko pravico tudi, če ni bil v dobri veri.
S pričetkom veljavnosti SPZ (1. 1. 2003) se v zvezi s priposestvovanjem ne zahteva več, da bi bil pravni naslov veljaven. Vendar pa mora biti priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova, kot glede pridobitve lastninske pravice.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071167
ZPP člen 411, 411/1.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna preživnina – začasna odredba o preživnini – zagotovitev nujnega preživljanja otrok – neizpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe – ogroženost preživljanja otrok
Tožnica predloga za začasno odredbo ni utemeljevala z relevantnimi trditvami o ogroženosti otrok, zaradi česar bi bilo treba zaradi njunega varstva o vprašanju njunega preživljanja začasno odločiti še pred koncem postopka. Navedba, da ne prejema nobene preživnine od toženca, ne zadošča za ugotovitev, da je nujno preživljanje otrok ogroženo.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih.
Presoja po določbi tretjega odstavka 11. člena ZST-1 pride v poštev v primeru, ko sicer lastni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar je znesek sodne takse, ki ga mora plačati prosilec, tako visok, da bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja prosilec oziroma njegovi družinski člani.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - okrožno sodišče - okrajno sodišče - najemna razmerja - najemine - izključna krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Tožeča stranka zahteva plačilo najemnine za stanovanje in z najemom povezanih stroškov, zaradi česar je podana izključna krajevna pristojnost glede na lego nepremičnine
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083855
ZPSPP člen 29, 30. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-14.
nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - najemno razmerje - zasedanje prostora brez pravne podlage - zapisnik o izročitvi poslovnih prostorov - izročitev poslovnih prostorov
Ne glede na to ali je najemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, prenehala sporazumno ali z odstopom od pogodbe oziroma z odpovedjo, je na najemniku trditveno in dokazno breme ne le o tem, da je izpraznil poslovne prostore, pač pa tudi, da je izpraznjene poslovne prostore izročil najemodajalcu.
pobotni ugovor – v pobot uveljavljana terjatev – pristojnost za odločanje – sodna pristojnost – stvarna pristojnost
Za dopustnost procesnega pobotnega ugovora ni potrebno, da je podana stvarna pristojnost sodišča za odločanje o v pobot uveljavljani terjatvi. Podana mora biti stvarna pristojnost za terjatev, ki se uveljavlja s tožbo, zoper katero tožena stranka uveljavlja obrambno sredstvo pobotnega ugovora, to sodišče pa je nato pristojno tudi za odločanje o v pobot uveljavljani terjatvi (če je za odločanje o takem zahtevku podana sodna pristojnost).
ZFPPIPP člen 66, 66/1, 66/1-1, 69, 69/2, 300, 300/1.
sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - uveljavljanje obstoja prerekanih terjatev - tožba na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Predpostavka za dopustnost ugovora zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev je tudi okoliščina, da je vlagatelj ugovora pred tem pravočasno vložil tudi ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP). Tako se izkaže, da je iz tega razloga pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju ugovorov pritožnikov zoper dopolnjen seznam preizkušanih terjatev, saj ni bila izpolnjena navedena procesna predpostavka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00043204
KZ-1 člen 29, 70b, 220, 220/1. ZKP člen 17, 289, 434, 491, 491/1. ZKP-K člen 115.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - obrazložitev predloga - pravica do obrambe - neprištevnost storilca - izvedensko mnenje - psihološki testi - dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga - poškodovanje tuje stvari - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča - pravica do zasebnosti
Sklepanje zagovornika, da je pogoj za izrek varnostnega ukrepa po prvem odstavku 70.b člena KZ-1 predhodna ugotovitev storitve kaznivega dejanja, je neutemeljeno. Po drugem odstavku 29. člena KZ-1B ni prišteven storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manj razvitosti. Res ZKP v 491. členu v prvem odstavku govori o storitvi kaznivega dejanja v neprištevnem stanju kot podlagi za izrek enega od varnostnih ukrepov iz 70.a in 70.b člena KZ-1, slednja pa govorita o storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Določbe o neprištevnosti v KZ-1 so bile z novelo KZ-1B (ki velja od 15. 5. 2012) redakcijsko spremenjene in dopolnjene tako, da zakonsko besedilo namesto o neprištevnem storilcu kaznivega dejanja govori o neprištevnem storilcu protipravnega dejanja, kar ustreza objektivno – subjektivni koncepciji kaznivega dejanja, v skladu s katero je krivda sestavni del kaznivega dejanja (neprištevni storilec, ki ni kriv, torej tudi kaznivega dejanja ne izvrši). Vzporedno s spremembami kazenskega zakonika pa ni bila opravljena tudi redakcija ZKP, tako da ta tudi v 491. členu še naprej govori o neprištevnem storilcu kaznivega dejanja.
Državno tožilstvo je 16. 3. 2012 pri sodišču vložilo obtožni predlog zoper obdolženko zaradi storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Po tedaj veljavni ureditvi obrazložitev obtožnega akta ni bila potrebna, z novelo ZKP-K, ki se uporablja od 15. 5. 2012, pa se je prvi odstavek 434. člena ZKP spremenil tako, da je določil, da mora biti vsak obtoženi predlog obrazložen. Vendar pa iz prehodnih in končnih določb ZKP-K v 115. členu izhaja, da se za postopke, v katerih je bil obtožni akt vložen pred začetkom uporabe ZKP-K, uporabljajo do sedaj veljavne določbe 434. člena in 437. člena zakona. To pomeni, da obrazložitev obtožnega predloga v konkretni kazenski zadevi na dan vložitve ni bila potrebna, saj je obrazložitev obtožnega predloga obvezna po noveli ZKP-K le za tiste, ki so vloženi po začetku uporabe novele.
Zagovornik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje kršilo obdolženkino pravico do obrambe, ker ji ni omogočilo, da preveri delo izvedencev in se izjasni do vsebine njunega dela, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog obrambe, naj pozove izvedenko in kličnega psihologa k predložitvi povzetka intervjuja, ki sta ga opravila z obdolženko, kliničnega psihologa pa še za predložitev kliničnega osebnostnega vprašalnika MMPI-201 in projekcijskega preizkusa Rorschach. Zagovornik ne upošteva, da so bistveni zaključki psihiatrinje in kliničnega psihologa ter da je slednji prepričljivo pojasnil razloge, zakaj teh kliničnih osebnostnih vprašalnikov in projekcijskih preizkusov po pravilih stroke ni dopustno razkriti. Obramba je imela možnost preizkusiti ugotovitve in metode dela kliničnega psihologa, saj je bil v navzočnosti strank zaslišan in mu je obramba tudi postavljala vprašanja. Razumna je razlaga kliničnega psihologa, da so lahko psiho-diagnostični instrumenti dostopni samo usposobljenim strokovnjakom in jih psiholog – izvedenec ne sme posredovati niti v okviru svojega sodno izvedenskega dela, ker je namen varovanja psiho-diagnostičnih sredstev ohranjanje njihove veljavnosti in da testi, ki postanejo javni in znani, izgubijo svoje psihometrične karakteristike in ne merijo več specifičnih osebnostnih ali umskih lastnosti, ampak se po razkritju v njih lahko odražajo naučeni, tendeciozni in pristranski odgovori.
Sodišče pri izrekanju varnostnega ukrepa po načelu sorazmernosti upošteva težo storjenega kaznivega dejanja in dejanj, za katera utemeljeno sklepa, da bi jih storilec lahko storil, če mu ne bi izreklo varnostnega ukrepa (drugi odstavek 70. člena KZ-1B). Zagovornik neutemeljeno enači težo storjenega kaznivega dejanja in dejanj, za katera obstaja nevarnost, da bi jih na prostosti storilec lahko storil.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila obdolženka najemnica stanovanja od 1. 8. 1999 do 1. 8. 2011. To pa pomeni, da na dan prvega vstopa oškodovanke v stanovanje 26. 11. 2011 obdolženka ni bila več pravno gledano najemnica stanovanja in je zato lahko lastnica stanovanja v svojo nepremičnino vstopila, ne da bi o tem še posebej predhodno obvestila obdolženko. Ne glede na to, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da si je oškodovanka prizadevala priti v stik z obdolženko zaradi ureditve perečega vprašanja naselitve golobov v stanovanju, na kar so jo opozarjali sosedje, upravnik zgradbe, pa tudi zdravstveni inšpektorat in obdolženkina soseda, vendar pa obdolženka na nobenega od prejetih dopisov ni reagirala. Dejstvo je, da je morala oškodovanka šele po sodni poti doseči, da je spet pridobila stanovanje v posest, predvsem v času, ko obdolženka ni bila več najemnica tega stanovanja. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je oškodovanka z vstopom v stanovanje kršila obdolženkino zasebnost in neupravičeno fotografirala stanovanje. Po poteku najemnih pogodb obdolženka ni imela več pravnega naslova, da se v stanovanju nahaja in zato v njem tudi ni mogla upravičeno pričakovati zasebnosti. Oškodovanka pa je prepričljivo pojasnila, da je ob prvem vstopu angažirala tudi fotografa, da bi si pridobila dokaze, ki bi bili trdni in prepričljivi že sami po sebi, če njene izpovedbe in zaznave stanja stanovanja ne bi zadoščale, ko si je prizadevala za izselitev in izpraznitev stanovanja, česar obdolženka ni naredila, ko bi to morala.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082214
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 214.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – prometna nesreča – vzročna zveza – obseg poškodb – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – povrnitev bodoče škode – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine – mladost tožnice – trajanje bolečin – srednje hude poškodbe – valorizacija – trditveno breme – stroški pravdnega postopka – potni stroški
Glede na relativno mladost tožnice ob nezgodi (29 let) je sodišče prve stopnje premajhno pozornost posvetilo trajanju bolečin, ki jo bodo spremljale pretežni del življenja. Zato je bilo treba o tem delu odškodnino zvišati na zahtevano višino 10.000,00 EUR.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - okoliščine
Sodišče prve stopnje je upoštevalo prav vse razloge, ki jih je dolžnica navedla v predlogu za odpust obveznosti: da je stara 38 let, da precejšen delež dolga izvira iz kredita za obnovo lokala, ki ga je prevzela od babice, kredita pa ni mogla odplačevati zaradi upada prometa, da je brez zaposlitve, mati samohranilka 14 letnega dekleta, za katero oče ne plačuje preživnine, in da so dolgovi relativni visoki (160.000,00 EUR), izvirajo pa predvsem iz gospodarske dejavnosti.
poenostavljena prisilna poravnava – potrditev poenostavljene prisilne poravnave – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave
Dolžnik mora v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti zahtevo za potrditev prisilne poravnave, in sicer tiste (in takšne) prisilne poravnave, ki je vsebovana v njegovem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave in ki temelji na pravočasno vloženem posodobljenem seznamu terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava. Le na to prisilno poravnavo se lahko nanaša izid glasovanja.