postopek odpusta obveznosti - določitev preizkusnega obdobja - zaposljivost dolžnika - starost - pridobitne sposobnosti - dolžnost prizadevanja najti zaposlitev
Določitev preizkusnega obdobja ne more in ne sme vplivati na zaposljivost dolžnice. Tudi ni videti razumnega razloga, da bi potencialnega delodajalca zanimale finančne obveznosti dolžnice.
bianco menica - lastna menica - pooblastilo za izpolnitev
Tožena stranka na bianco menico, ki jo je kot trasant le podpisala, res ni zapisala klavzule “brez protesta”. Tega niti ni mogla storiti, saj bianco menice ne izpolni dolžnik, temveč jo izpolni upnik. Tudi sicer je s cit. menično izjavo in posamičnim nalogom za plačilo večih menic pooblastila za izpolnitev bianco menice z vpisom klavzule “brez protesta” prav tožečo stranko. Da bi se tožena stranka morala pri tej vpisani klavzuli (še enkrat) podpisati, ne določa noben predpis. Njen (edini) podpis na bianco menici v rubriki “trasant” pod oziroma za ostalim besedilom menice glede na menično strogost povsem zadostuje. Tožeča stranka ne bi bila dolžna protestirati menice niti v primeru, da te klavzule ne bi zapisala na menico. Če je med menico kot vrednostnim papirjem in pooblastilom za izpolnitev neskladje, je namreč odločilno, kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072499
ZPP člen 315, 319, 319/3, 325, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 103, 106, 239.
vmesna sodba – odločitev o pobotnem ugovoru – procesni pobotni ugovor – izrek sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti odločbe – neobstoječa sodna odločitev – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru – izdaja dopolnilne sodbe – razlaga pogodbe – jasna pogodbena določila – odpoved pogodbe – dodatni rok za izpolnitev obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost
Odločitev o procesnem pobotnemu ugovoru spada v postopek odločanja o znesku, ne o temelju zahtevka.
Določba drugega odstavka 82. člena OZ je uporabljiva le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – računanje priposestvovalne dobe – nepremičnina, ki je družbeno sredstvo družbene pravne osebe – prenehanje stvarne služnosti
Tožena stranka trdi, da je bila med priposestvovalno dobo nepremičnina, ki naj bi bila služeča, v družbeni lastnini. Sodišče prve stopnje pa na ugovor iz tedaj veljavnega 55. člena ZTLR, ni odgovorilo. V spisu so podatki o tem, da je bila parcela in na njej stoječa stavba v družbeni lastnini; zato je ta ugovor lahko utemeljen. Tedanjih družbenih sredstev družbene pravne osebe se ni dalo obremeniti s priposestvovano služnostjo.
odtujitev nepremičnine med pravdo – pridobitev lastninske pravice tretjega – nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku – dobrovernost kupca – priposestvovanje lastninske pravice – veljaven pravni naslov – kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče – pomanjkljiva dokazna ocena
Dobrovernost ali nedobrovernost kupca v izvršilnem postopku nima nobene teže, ko gre za nakup na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Kupec v takšnem primeru veljavno pridobi lastninsko pravico tudi, če ni bil v dobri veri.
S pričetkom veljavnosti SPZ (1. 1. 2003) se v zvezi s priposestvovanjem ne zahteva več, da bi bil pravni naslov veljaven. Vendar pa mora biti priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova, kot glede pridobitve lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080004
SZ-1 člen 83, 87, 87/2, 109, 109/3, 111. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev in izročitev stanovanja – stanovanjska najemna razmerja – namensko najemno stanovanje – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Po smrti najemnika, ki je živel v namenskem najemnem stanovanju, mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo le z zakoncem umrlega, ki je naveden v najemni pogodbi, ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih.
Presoja po določbi tretjega odstavka 11. člena ZST-1 pride v poštev v primeru, ko sicer lastni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar je znesek sodne takse, ki ga mora plačati prosilec, tako visok, da bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja prosilec oziroma njegovi družinski člani.
ZPP člen 108, 335, 336, 343, 343/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – vsebina pritožbe – podpis pritožnika – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – postopek s pritožbo – zavrženje pritožbe
Ker pritožba ni podpisana, ni popolna. Ker nepopolne pritožbe ni zavrgla prvostopenjska sodnica, jo je zavrglo višje sodišče, ki mu je bila nepodpisana pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti predložena v reševanje.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - dolžnikov dolžnik - delodajalec - ugovor dolžnikovega dolžnika - ugovor zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo - pravni interes za ugovor - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - nasprotna izvršba - kondemnatorni del sklepa o izvršbi - načelo kontradiktornosti - pripravljalna vloga dolžnika - opustitev vročitve vloge - kršitev pravice do izjave - nezmožnost izvršitve sklepa o izvršbi - škoda zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca - odgovornost delodajalca za opustitev obveščanja - plačila na roke - dohodek iz delovnega razmerja - pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja - višina plače - stroški dolžnikovega dolžnika
Ker je bilo v konkretnem primeru s sklepom o izvršbi dovoljeno upnikovo poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in izvršba tako tudi dejansko opravljena, ima dolžnik pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi že iz tega razloga.
Ob odločanju o ugovoru delodajalca zoper sklep, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, izvršilno sodišče nima pristojnosti za presojo, ali je delodajalec pravilno in zakonito izvrševal prej prejete sklepe o izvršbi v drugih izvršilnih zadevah.
Ni naloga izvršilnega sodišča, da bi v okviru odločanja o delodajalčevem ugovoru zoper sklep na podlagi 134. člena ZIZ ugotavljalo, za katera izplačila sta se poleg ali mimo pogodbe o zaposlitvi dogovorila delodajalec in dolžnik, niti izvršilno sodišče ne more ugotavljati, do kolikšne plače in drugih dohodkov iz delovnega razmerja bi v skladu z delovnopravno zakonodajo moral biti upravičen dolžnik.
Dolžnikov dolžnik ima v primeru (pretežnega) uspeha z ugovorom zoper sklep, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, pravico do povračila stroškov od upnika.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3(2), 324/2, 324/3.
nevarna vožnja v cestnem prometu – opis kaznivega dejanja – malomarnost – predrzna in brezobzirna vožnja
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora opis kaznivega dejanja pri obsodbi za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, vsebovati takšno obliko krivde.
Zakonski znak predrzne in brezobzirne vožnje je že po naravni stvari, po življenjski logiki in izkustvu, glede na vsebinski pomen teh dveh pojmov, mogoče izpolniti le naklepno, in ne iz malomarnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080617
OZ člen 619. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 437, 437/1.
vzdrževanje programske opreme - podjemna pogodba - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovorna navedba, da program ni omogočal vseh dogovorjenih poslovnih rešitev, za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembna zato, ker tožeča stranka iztožuje plačilo za vzdrževanje, ne pa za dobavo in instalacijo programske opreme.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - odlog plačila sodne takse
Zakon na utemeljeno prošnjo gospodarske družbe kot taksnega zavezanca nalaga sodišču odlog plačila sodnih taks najdlje do izdaje odločbe o glavni stvari oziroma obročno plačilo le-teh. Prošnja je utemeljena takrat, kadar gospodarska družba celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Navedba v predlogu, da bi toženi stranki plačilo sodne takse za pritožbo še poslabšalo njeno že tako slabo finančno stanje in njeno likvidnost, pa ne pomeni trditve, da tožena stranka celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071167
ZPP člen 411, 411/1.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna preživnina – začasna odredba o preživnini – zagotovitev nujnega preživljanja otrok – neizpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe – ogroženost preživljanja otrok
Tožnica predloga za začasno odredbo ni utemeljevala z relevantnimi trditvami o ogroženosti otrok, zaradi česar bi bilo treba zaradi njunega varstva o vprašanju njunega preživljanja začasno odločiti še pred koncem postopka. Navedba, da ne prejema nobene preživnine od toženca, ne zadošča za ugotovitev, da je nujno preživljanje otrok ogroženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083855
ZPSPP člen 29, 30. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-14.
nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - najemno razmerje - zasedanje prostora brez pravne podlage - zapisnik o izročitvi poslovnih prostorov - izročitev poslovnih prostorov
Ne glede na to ali je najemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, prenehala sporazumno ali z odstopom od pogodbe oziroma z odpovedjo, je na najemniku trditveno in dokazno breme ne le o tem, da je izpraznil poslovne prostore, pač pa tudi, da je izpraznjene poslovne prostore izročil najemodajalcu.
Ker v zapisnik ni bil zapisan odgovor obdolženca, ali si bo vzel zagovornika ali se bo branil sam, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da ni bil poučen o svojih pravicah. Zmotno je naziranje pritožbe, da je uradni zaznamek o razgovoru z osumljencem, ki je sestavljen na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP, dokaz, na katerega se lahko opre sodba. Takšna izjava osumljenca pomeni vir dokazov, na podlagi katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080010
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/214.
neupravičena pridobitev – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganja v nepremičnino – prikrajšanje – obogatitev – dokazna ocena
Ker sta tožnica in njen pokojni partner s soglasjem toženke vlagala v njeno nepremičnino, je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo pravno podlago iz 48. člena SPZ, po kateri lahko tisti, ki s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je lastnik nepremičnine zaradi vlaganj drugega lahko obogaten zgolj za morebitno povečano vrednost nepremičnine in ni odločilna vrednost vloženih sredstev oziroma višina vlaganj.
ZFPPIPP člen 66, 66/1, 66/1-1, 69, 69/2, 300, 300/1.
sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - uveljavljanje obstoja prerekanih terjatev - tožba na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Predpostavka za dopustnost ugovora zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev je tudi okoliščina, da je vlagatelj ugovora pred tem pravočasno vložil tudi ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP). Tako se izkaže, da je iz tega razloga pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju ugovorov pritožnikov zoper dopolnjen seznam preizkušanih terjatev, saj ni bila izpolnjena navedena procesna predpostavka.
res iudicata - prekinitev in nadaljevanje postopka - prenehanje pravdne stranke zaradi pripojitve - kreditna pogodba - kondikcija
Pogoj za zahtevek iz neopravičene obogatitve je (poleg obogatitve, prikrajšanja in vzročne zveze) odsotnost pravnega temelja. Odsotnost pravnega temelja je bistveni element neopravičene obogatitve. Za obstoj neopravičene obogatitve pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji oziroma vse predpostavke.
O pravnomočno razsojeni stvari (res iudicata) govorimo takrat, kadar sta zahtevka (o katerem je že bilo pravnomočno odločeno in zahtevek o katerem odločamo) identična, če sta v obeh sporih podani subjektivna istovetnost in objektivna istovetnost tožbenih zahtevkov. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti o tem ali je stvar že pravnomočno razsojena, in če ugotovi, da je pravda začeta o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, zavrže tožbo (drugi odstavek 319. člena ZPP).
neobstoj dednega dogovora – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – izdaja popravnega sklepa – predpostavke za izdajo – stroški pritožbenega postopka
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD, kajti za uporabo določb tretjega odstavka 174. člena ZD ni bilo podlage. Pritožničinih stroškov pritožbenega postopka namreč ni povzročila sodedinja z očitno nepoštenim ravnanjem, pač pa sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa, ne da bi zanj obstajala podlaga.