podlaga za vknjižbo pravice - zamudna sodba - pravnomočnost sodbe - zadnji pridobitelj večkratnega zaporednega prenosa pravic - sklep o dedovanju
Zamudna sodba je po podatkih spisa pravnomočna in predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice.
Predlagatelj ni uspel izkazati, da druga listina predstavlja podlago za (nadaljnji) prenos lastninske pravice na njegovo ime v deležu 1/8.
Gre za sklep o dedovanju po pokojnem M.P. Zemljiške parcele št. 1 k.o... Slednje niti ni v ugotovljenem obsegu zapuščine. Glede nje je v sklepu navedeno, da sta zapustnikova sinova V.P. in A.P. "izločala 1/2 na nepremičnini s parc. št. 1 v vl. št. 1 k.o. , kar sta jima zapustnikova žena S.P. in zapustnikov sin K.P. priznala".
Ni mogoče govoriti o tem, da gre za zapis dogovora med dediči o nekem drugem premoženju izven obsega zapuščine, ki bi glede na vsebino in obliko lahko predstavljal listino, primerno za vknjižbo v zvezi s sporno zemljiško parcelo (npr. zapis sodne poravnave, ki je listina iz drugega odstavka 40. člena ZZK-1).
Iz istega dogodka so poplave nastajale v različnih časih, vsaka zase pa je pomenila nov škodni dogodek. Bistveno je, da je bilo očitano škodno ravnanje zaključeno, le njegove posledice so nastajale dlje časa. Zgolj v primeru, da bi (tudi) škodno ravnanje trajalo dlje časa, bi šlo za kontinuirano nastajanje škode, zaradi česar zastaranje ne bi začelo teči.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004420
ZP-1 člen 202, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - pogojevanje izdaje dokazila s plačilom
Tako je sicer lahko sprejemljivo, da je agencija storilcu glede na telefonski pogovor po prejemu dokazila o plačilu poslala vabilo na udeležbo v programu, vendar pa bi morala storilcu še pred prejemom dokazila o plačilu za edukacijske delavnice po mnenju pritožbenega sodišča izdati potrdilo o vključitvi v program, saj se agencija kot pravna oseba javnega prava nedvomno zaveda hudih posledic, ki jih ima za neizpolnitev obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program za storilca.
procesna sposobnost - dvom o obstoju procesne sposobnosti - skrbnik za posebni primer
Sodišče mora tedaj, ko glede na okoliščine primera podvomi o obstoju procesne sposobnosti, že po uradni dolžnosti poskrbeti, da se to vprašanje zaradi varovanja procesnega položaja strank razčistiti. To svojo dolžnost je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi spregledalo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do poteka odpovednega roka
Pri presoji, ali je izpolnjen pogoj iz 1. odst. 109. člena ZDR-1 za podajo zakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je treba (ker se tožnici očita, da je storila kršitev iz 4. alineje 1. odst. 110. člena ZDR-1, to je, da je najmanj pet dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila tožene stranke, čeprav bi to morala in mogla storiti), presoditi tudi posledice te opustitve, tako da so tudi te okoliščine predmet presoje v sodnem sporu. Glede na to, da je bila tožnica v bolniškem staležu zaradi ortopedske operacije od 15. 3. 2013 dalje, je tožena stranka nedvomno vedela, da bo bolniški stalež trajal dalj časa, morda tudi več kot dva meseca (po 15. 5. 2013), zaradi predlogov za podaljšanje staleža, ki jih je podal osebni zdravnik (na podlagi mnenja specialista - ortopeda), s katerim je tožena stranka očitno kontaktirala po 16. 5. 2013. Zato se poraja dvom, ali je zaradi tega, ker tožnica v času od 16. 5. do 28. 5. 2013 tožene stranke o razlogih svoje odsotnosti ni obvestila, res prišlo do takšnih nepredvidenih težav pri organizaciji dela, zaradi katerih delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Tožena stranka ne more utemeljevati predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi z razlogi, ki jih je navedla v izredni odpovedi, ker ni mogoče mešati pogojev za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (po 110. členu ZDR oz. 109. členu ZDR-1) z okoliščinami in interesi iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1. Nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do poteka odpovednega roka se dokazuje z okoliščinami, zaradi katerih je ugotovljena kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja tako resna, da utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot najstrožjo sankcijo. Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 pa se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita (torej že zato razlogi, ki so do odpovedi privedli, ne štejejo), pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. Praviloma bodo to okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi. Kot okoliščino, relevantno za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, praviloma ni mogoče šteti teže kršitve in okoliščin v zvezi s kršitvijo – domnevno izgubo zaupanja v delavca, ki krši delovne obveznosti – če takšna kršitev in takšne okoliščine v sodnem postopku niso bile ugotovljene.
Tožena stranka tekom postopka v tem individualnem delovnem sporu ni zatrjevala nobenih drugih okoliščin, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ne bi bilo mogoče, ampak je ves čas vztrajala pri stališču, da je tožnik storil očitane kršitve iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede katere je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je nezakonita iz procesnih razlogov – ker je bila podana prepozno. Kot bistveno je izpostavljala še dejstvo, da je zoper tožnika v teku kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj, na katera se nanaša sporna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (na podlagi ovadbe, ki jo je podala tožena stranka sama). V takem primeru pa je potrebno pri presoji predloga za sodno razvezo ugotavljati vsebinsko utemeljenost izredne odpovedi. Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca kot okoliščini, ki vpliva na odločitev o utemeljenosti sodne razveze, je povezana z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki (čeprav je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita iz formalnih razlogov, tako kot v obravnavanem primeru, ko je bila odpoved podana prepozno) utemeljeni. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presojalo ravnanja tožnika, ki je bilo razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker tožniku očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja (1. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR) niso dokazane, prav tako pa ni dokazan odpovedni razlog po 2. alinei istega člena ZDR, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pogoji za sodno razvezo niso podani, saj drugih okoliščin, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, tožena stranka niti ni zatrjevala.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015507
ZDR člen 182, 182/1.
zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odškodninska odgovornost delavca
Sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo vseh okoliščin v zvezi z odškodninsko odgovornostjo toženke oziroma ravnanja toženke v zvezi z radiofrekvenčnim generatorjem. Toženka je generator poslala v tujino na testiranje, ker ni ustrezno deloval, v času, ko je še opravljala funkcijo direktorice družbe D do.o.o.. Njeni nadaljnji ukrepi v zvezi z navedenim aparatom pa kažejo na to, da prav zaradi njenega ravnanja aparat še vedno ni bil vrnjen v družbo D d.o.o. (oziroma v uporabo tožeči stranki), in sicer zaradi spora s tožečo stranko (v zvezi z izključitvijo tožene stranke kot družbenice iz družbe D d.o.o..). Dolžnost toženke je nedvomno bila, da serviserju v tujini sporoči, naj aparat vrne tožeči stranki ali da o tem, kje se aparat nahaja, obvesti tožečo stranko. Če zaradi sporov s tožečo stranko namerno ni sporočila serviserju, kam naj aparat pošlje, je njeno ravnanje nedopustno. To pa pomeni, da odškodninska odgovornost toženke za škodo, ki je tožeči stranki nastala zato, ker ji aparat ni bil vrnjen in z njim ni mogla in še vedno ne more razpolagati (iz razlogov na strani toženke kot bivše direktorice pravne prednice tožeče stranke), čeprav je njena last, ni izključena zato, ker naj ne bi bil izkazan prilastitveni namen toženke oziroma zato, ker tožnica lahko aparat zahteva nazaj po e-mailu, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje, zlasti v zvezi z zahtevkom za povračilo škode v zvezi z radiofrekvenčnim generatorjem, nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plačilo sodne takse za napoved pritožbe - predlog za taksno oprostitev - napoved pritožbe se šteje za umaknjeno
Taksna obveznost, k plačilu katere je bila tožena stranka že pozvana in na posledice njenega neplačila že opozorjena, je s (pravnomočno) zavrnitvijo predloga za taksno oprostitev ponovno „oživela“. Tudi brez ponovnega opozorila na 15. dnevni rok obveznosti plačila sodne takse in pravne posledice, do katerih pride, če taksa ni poravnana, je ob ustrezni skrbnosti, ki se od stranke pričakuje, jasno, da je takso zaradi neuspešnega poskusa, doseči taksno oprostitev, treba plačati. Plačati jo je treba v času in po pogojih, ki so bili določeni v plačilnem nalogu z dne 10. 6. 2015, pri čemer ni dvoma, da je rok za plačilo taksne obveznosti (določen v izdanem plačilnem nalogu) v obravnavni začel teči prvi dan po prejemu odločbe sodišča druge stopnje z dne 23. 11. 2015, I Cpg 417/2015, s katero je bila zavrnjena pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 10. 9. 2015, I pg 982/2014.
ZST-1 člen 10, 10/4, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 212.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odlog ali obročno plačilo sodnih taks – pravna oseba – pogoji za oprostitev,odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – izjava o premoženjskem stanju – popolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – trditveno breme stranke – blokada TRR – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pravica do sodnega varstva
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni kriva, da iz priloženega obrazca o premoženjskem stanju ni razvidna njena nelikvidnost in višina blokad na TRR in bi jo zato sodišče moralo pozvati, naj vlogo dopolni.
Blokada kaže zgolj na njeno slabo likvidnostno stanje. Poleg tega je pri odločanju o (delni) oprostitvi plačila sodne takse, potrebno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje. Že zaradi pomanjkljivosti trditev v zvezi s tem predlogu tožene stranke ni bilo mogoče ugoditi.
Ustava RS ne določa, da je sodno varstvo brezplačno. Prek določb drugega poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks je pravica do sodnega varstva zagotovljena le tistim, ki izpolnjujejo zgoraj navedene zakonske kriterije.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 310/2011 in VSL II Cpg 1066/2015), temveč se stranki lahko dogovorita (sporazumeta), da je pobot tudi v primerih iz 2. točke 316. člena OZ dopusten, kadar je podano soglasje dolžnika in če to izhaja iz okoliščin primera.
Okoliščina, da sta pri sklenitvi najemne pogodbe sodelovala le zakonita zastopnika pravdnih strank, ne more biti ustavno sprejemljiv razlog, da sodišče v zvezi s tem pravno odločilnim dejstvom kot nepotrebne zavrne dokazne predloge tožeče stranke za zaslišanje (posrednih) prič. Še dodatno, ker je dokaze mogoče zavrniti kot nepotrebne le, če bi bilo zatrjevano sporno dejstvo že (brez izvedbe teh dokazov) dokazano, kaj takega pa v obravnavanem primeru ni podano (sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožeča stranka najemnega razmerja ni dokazala).
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopoln predlog – trditveno breme predlagatelja – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Predpisan obrazec omogoča le enostavnejšo podajo izjave in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks za stranke in za sodišče. Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda prej navedene podatke in zanje ponudi dokaze, pa sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
Sodišče je pri odločanju o predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse vezano na trditeveno podlago predlagatelja. Šele v kolikor je ta podana, lahko v zvezi z njo izvaja dokaze, pa še to le tiste, ki jih predlaga predlagatelj.
Po uradni dolžnosti lahko sodišče le preverja pravilnost njegove izjave, v kolikor dvomi v resničnost danih podatkov. Nikakor pa ni dolžno potrebnih podatkov po javnih evidencah iskati samo, po uradni dolžnosti in brez ustrezne trditvene podlage.
OZ člen 198. ZPP člen 214, 214/2, 285, 339, 339/1, 458.
spor majhne vrednosti – uporaba tuje stvari v svojo korist – prikrajšanje – nedovoljeni pritožbeni razlogi – nesubstanciran dokazni predlog – materialno procesno vodstvo
Sklicevanje na napačno uporabo določbe drugega odstavka 214. člena ZPP pomeni uveljavljanje kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar v sporu majhne vrednosti ni dopustno.
Drži sicer, da je tožena stranka zaslišanje prič predlagala tudi kot dokaz „gornjih navedb“. Vendar pa takšen zapis ne more biti upoštevan, saj ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo dejstva, ki so ali pa tudi niso pravno pomembna, temveč je naloga stranke, da ob navedbi dokaznega predloga določno navede, o čem konkretno bo priča izpovedala.
Za utemeljenost zahtevka za plačilo nadomestne koristi iz 198. člena OZ morajo biti kumulativno izpolnjene enake predpostavke, kot za neupravičeno obogatitev po 190. členu OZ. Ena takih predpostavk je tudi obstoj prikrajšanja tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena (in se kaže npr. kot izguba pravice, zmanjšanje premoženja, nastanek obveznosti), pri čemer mora biti prikrajšanje vselej konkretno in realno.
ZSPJS člen 17, 17/1. 17a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 2/6, 3.
preizkus ocene – ocena dela – javni uslužbenec
Sodišče prve stopnje bi moralo izpodbijano oceno o delu javnega uslužbenca preizkusiti po vsebini. Ker je s tem, ko je zgolj na podlagi ugotovitve, da ocena tožnice ni zadosti obrazložena, ugodilo tožbenim zahtevkom, je v sporu preuranjeno odločilo. Delodajalec ima namreč možnost oceno, ki jo je dal javnemu uslužbencu, obrazložiti tudi še v sodnem postopku in mu ni mogoče naložiti, da javnega uslužbenca ponovno oceni, zgolj na podlagi ugotovitve, da mu ni v zadostni meri in dovolj natančno pojasnil dane ocene glede na kriterije, ki so določeni v prvem odstavku 17. člena ZSPJS.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - izvedensko mnenje
Iz izvedenskega mnenja, ki mu je sodišče prve stopnje sledilo, izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju zmožna za delo, ki ga je nazadnje opravljala. Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu (zlom roke) v spornem obdobju je zato neutemeljen.
ZPP člen 188, 188/1, 188/2, 188/3, 188/4, 338, 338/4.
invalidnina - umik tožbe - ustavitev postopka
Tožnik je sodišču posredoval pisni umik tožbe, iz katerega izhaja, da umik podaja po skrbnem premisleku in prostovoljno. Umik tožbe je tožnik tudi lastnoročno podpisal. Tožena stranka je umikom tožbe soglašala, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se zaradi umika tožbe postopek v predmetnem socialnem sporu ustavi.
Izjave o umiku ni mogoče preklicati, čeprav je bil umik podan v zmoti. Za pritožbo zoper sklep po ugotovitvi umika tožbe ZPP ne predvideva pritožbenega razloga uveljavljanja zmote, prisile ali grožnje, kot to velja zoper sodbo na podlagi odpovedi zahtevku. Zato so pritožbene navedbe, da naj bi tožnik umik tožbe podal zaradi groženj delodajalca neutemeljene. Izjava je bila dana in kot tako jo je bilo sodišče prve stopnje dolžno upoštevati.
ZIZ člen 62, 62/2. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski člen 4, 4/2. ZDR člen 79.
denarne nagrade - vrnitev - izpolnjevanje pogojev za opravljanje vojaške službe - zdravstveni razlogi
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski v drugem odstavku 4. člena določa, da mora posebno denarno nagrado v celoti vrniti tudi pripadnik, ki predčasno pred iztekom petih oziroma desetih let oziroma drugim s pogodbo dogovorjenim časom opravljanja vojaške službe v začasni enoti ali drugi operativni sestavi prekine ali enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi, pa ne zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi katerih ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje vojaške službe. Posebne denarne nagrade pripadniku ni treba vrniti, če mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana s strani Ministrstva za obrambo, vendar ne zaradi krivdnih razlogov na strani pripadnika. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ne obstajajo pogoji za vračilo denarne nagrade, ker je tožencu pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi zdravstvenih razlogov. Toženec je podal prošnjo za sporazumno prekinitev delovnega razmerja iz zdravstvenih razlogov potem, ko je bilo obveščen, da začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, ki ga je zasedal. Zato tožbeni zahtevek za vračilo izplačane denarne nagrade ni utemeljen.
plačilo plač - zmotna uporaba materialnega prava - upoštevanje napredovanj - vojaška dolžnost - vojska - civilna dolžnost - dodatek za stalnost
Tožnik je dosegel svoje zadnje napredovanje na civilni dolžnosti, ki jo je opravljal pred razporeditvijo na vojaško dolžnost. Prenos napredovanj ob spremembi civilne v vojaško dolžnost pa ni mogoč. Skladno z 20. členom ZSPJS in sodno prakso je ohranitev razredov napredovanja možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah. Ker spada formacijska dolžnost, na katero je bil tožnik razporejen pred premestitvijo (civilna dolžnost), v drugo plačno skupino kot formacijska dolžnost, na katero je bil tožnik premeščen (vojaška dolžnost), ohranitev napredovanja ni mogoča, saj gre za dolžnosti v različnih plačnih skupinah (in ne podskupinah iste plačne skupine) in skladno z določbo 20. člena ZSPJS po sami naravi stvari ne gre za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta (formacijske dolžnosti). Zakon sam utemeljuje istovrstnost oziroma sorodnost delovnih mest izključno v okviru različnih plačnih podskupin iste plačne skupine, in ne med delovnimi mesti različnih plačnih skupin. Ker razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne skupine, tožena stranka pravilno ni upoštevala napredovanj v plačnih razredih, ki so bila dosežena pred razporeditvijo.
ZDR-1 člen 94, 108, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-4, 111/2, 134, 134/2. OZ člen 299, 378.
plačilo plač - obveznost plačila - odpravnina - izredna odpoved s strani delavca - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnik je zakonito podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.