Ker je tožnik vložil vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče s sklepom pozvalo, da jo v roku 15 dni prevede v slovenski jezik in ga hkrati tudi opozorilo na pravne posledice, če ne bo postopal v skladu s sklepom sodišča. Ta sklep je bil poslan tožniku neposredno v tujino z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR), ki jo je podpisala njegova žena. Za mednarodno povratnico v skladu z mednarodnimi poštnimi standardi velja, da jo lahko podpiše naslovnik ali v skladu s predpisi naslovne države druga pooblaščena oseba ali delavec naslovne pošte. Skladno z mednarodnimi pravnimi predpisi so bili sprejeti Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, ki v 2. odstavku 20. člena določajo, da se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk. Tožnik v postavljenem roku vloge ni prevedel v slovenski jezik, temveč jo je prevedel šele po izteku roka. Zato je sodišče vlogo v tujem jeziku zakonito zavrglo.
ZVEtL člen 26. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče za stanovanjsko sosesko – prekinitev postopka – sklep o prekinitvi postopka – obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – razdružitev postopka – sklep procesnega vodstva
Sklep o razdružitvi postopka je sklep procesnega vodstva, ki ga nikdar ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
Odločitev sodišča, da postopek prekine, ker ne bo samo obravnavalo predhodnega vprašanja, mora vsebovati tako razloge, zakaj je neko vprašanje predhodno, kot tudi razloge, zakaj je odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter ustavne in konvencijske pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071218
OZ člen 179, 182, 299, 299/1. ZOZP člen 20a, 20a/1. ZPP člen 216.
odškodninska odgovornost – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – odločitev o stroških – uspeh v postopku – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnik zahteva odškodnino od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornost, zato je pri odločanju o začetku teka zamudnih obresti treba upoštevati določbe 20.a člena ZOZP o trimesčnem roku za izpolnitev obveznosti.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 397/2, 398, 398/1. ZUN člen 46, 46/2. SZ člen 9.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – nedovoljen predlog za obnovo postopka – nepopoln predlog za obnovo postopka
Stranka, ki pri dokazovanju obsega funkcionalnega zemljišča ni pregledala aktov o prostorski ureditvi določenega področja, ni ravnala skrbno. Zaradi po zaključku postopka najdenega grafičnega dela zazidalnega načrta ni upravičena predlagati obnove postopka.
URS člen 22, 25. ZFPPIPP člen 44. ZPP člen 339, 229/2, 229/2-8.
absolutna bistvena kršitev postopka - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sodba kot listinski dokaz
Sodišče prve stopnje se je neutemeljeno v zvezi z izpolnitvijo zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, oprlo izključno na dejansko podlago iz obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju P 262/2013 z dne 15. 6. 2015. Sodba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v tej sodbi, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. S pojasnjenim ravnanjem je sodišče prve stopnje opustilo celovito ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja in hkrati neutemeljeno zavrnilo presojo dolžnikovih navedb v zvezi z neobstojem zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Že z opisanim ravnanjem je kršilo dolžnikovo pravico do izjave.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079998
URS člen 26. ZIZ člen 71, 73, 73/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 21, 25, 25/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča in sodnika - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik ni upravičen do zahtevane odškodnine, ne glede na to, kaj v zvezi z višino odškodnine določa ZVPSBNO. Ta zakon kot lex specialis ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vključno z možnostjo uveljavljanja pravičnega zadoščenja, med ostalim v obliki denarne odškodnine.
dedni delež – vštetje darila – napotitev na pravdo – verjetnost pravice – manj verjetna pravica – negativna dejstva
Kadar dedič trdi, da je sodedič prejel določen denarni znesek kot darilo, sodedič pa ne prereka le tega, da je šlo za darilo, temveč zanika prejem denarnega zneska nasploh, je pravica dediča, ki trdi, da je bil denarni znesek izročen, manj verjetna in je on tisti, ki mora svoje trditve dokazati v pravdi.
Res je, da novejša sodna praksa zavrača ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ravnalo prav, da je ugodilo tudi ugotovitvenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katerim se toženi stranki prepoveduje v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožeče stranke, ostala nedoločena in nedoločljiva.
ZIZ člen 17, 40, 40/5, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-4, 55/2. ZZZDR člen 82d, 82d/3.
izterjava preživnine – predlog za izvršbo – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – obstoj izvršilnega naslova – preizkus obstoja ugovornih razlogov po uradni dolžnosti – predložitev izvršilnega naslova – zakonske zamudne obresti
Ne glede na to, da dolžnikove ugovorne navedbe niso izrecno merile na neobstoj izvršilnega naslova, je na obstoj izvršilnega naslova dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti. Ker upnik tako v odgovoru na ugovor niti že v predlogu za izvršbo ni predložil pravnomočne sodbe, tudi ni bilo mogoče v konkretnem postopku preveriti, ali ima upnik izvršilni naslov tudi za obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine oziroma ali je upravičen terjati od dolžnika v postopku izterjave preživnine tudi zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine.
stroški pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov – neuspeh z nesorazmerno majhnim delom – stroški nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnik po tožbi ni uspel z uveljavljanjem deleža nad eno polovico, toženki pa, da sta z nasprotno tožbo uspeli v celoti. Izpodbijana odločitev o stroških v obravnavani zadevi je takšna, kot da bi šlo za situacijo iz tretjega odstavka 154. člena ZPP, pa vendarle sodišče prve stopnje ni obrazložilo, iz česa izhaja, da je tožnik uspel le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – otroški dodatek – ugotavljanje potreb – stanovanjski problem – stanovanjski kredit – delovna sposobnost starša
Pritožbeno sodišče je pri ugotavljanju potreb mladoletnih tožnikov upoštevalo tudi delno plačilo mesečne anuitete za stanovanjsko posojilo, ker bi morala zakonita zastopnica tožnikov, če s posojilom ne bi reševala stanovanjskega problema, zanj plačevati najemnino in sicer v ocenjeni višini 70,00 EUR mesečno. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč zakonita zastopnica z najetjem stanovanjskega kredita za trisobno stanovanje v vrednosti 95.000,00 EUR presegla svoje materialne in finančne zmožnosti.
Kar presega s strani pritožbenega sodišča ugotovljene potrebe vsakega otroka v višini približno 290,00 EUR mesečno, glede na dohodke preživninskih zavezancev, se bodo te, presežene potrebe krile iz otroškega dodatka, ki ga prejema družina, v kateri otroka živita.
Starša, ob upoštevanju njunih mesečnih prihodkov, mladoletnima tožnikoma ne moreta zagotoviti vseh njunih zatrjevanih potreb.
Iz istega dogodka so poplave nastajale v različnih časih, vsaka zase pa je pomenila nov škodni dogodek. Bistveno je, da je bilo očitano škodno ravnanje zaključeno, le njegove posledice so nastajale dlje časa. Zgolj v primeru, da bi (tudi) škodno ravnanje trajalo dlje časa, bi šlo za kontinuirano nastajanje škode, zaradi česar zastaranje ne bi začelo teči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0080000
OZ člen 619, 632, 632/1, 633, 633/1, 633/3, 636, 637, 637/1, 637/3, 638, 639, 639/1, 639/3, 641, 642, 642/2, 643, 643/1. ZPP člen 358.
podjemna pogodba - fiksna cena - izračun z izrecnim jamstvom - dodatna dela - določitev plačila in izplačilo - če plačilo ni določeno - manjvrednost izvedenih del - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - grajanje napak - trditveno in dokazno breme - jamčevalni zahtevki - pravica zahtevati odpravo napake - zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - nesklepčna tožba
Pri dodatnih delih ne gre za (prvotna) pogodbena dela. Dodatna dela, ki niso bila prvotno dogovorjena in niso nujna za izpolnitev (prvotne) pogodbe, pomenijo spremembo prvotnega pogodbenega dogovora.
Toženec bi moral dokazati, da je tožeči stranki omogočil, da napako odpravi sama. Prvostopenjsko sodišče pa je zavzelo napačno stališče, da je breme njegove dokazanosti na tožeči stranki oziroma podjemniku. Dejanski zaključek, da tožeča stranka v tem ni uspela, je zato napačen. Na glavni obravnavi pred sodiščem druge stopnje je toženec izpovedal, da se je tožeča stranka ponudila, da napake odpravi, vendar pa je njegova žena, ki je lastnica objekta, na katerem so se izvajala obravnavana dela, temu nasprotovala. Toženčev jamčevalni zahtevek je že zato neutemeljen.
Trditveno in dokazno breme grajanja napak nosi naročnik oziroma toženec. On je tisti, ki bi moral dokazati, da je pravočasno in substancirano grajal napake in da je podjemnik njegovo obvestilo pravočasno prejel.
Zapadlost terjatve iz začasne situacije, ki je časovno nastopila po odstopu od pogodbe, sama po sebi še ne pomeni, da pritožnik obveznosti ni dolžan plačati.
Odstop od pogodbe je oblika razveze pogodbe in učinkuje od odstopa dalje. Vendar to ne pomeni, da zaradi odstopa od pogodbe tožeča stranka ni bila več upravičena do plačila del, ki so bila do odstopa opravljena. Posledično veljajo tudi določbe, ki urejajo reševanje medsebojnih zahtevkov.
Vsebina pogodbenega prava je dejansko vprašanje, zato bi moral pritožnik, ob prerekanju vsebine splošnih pogojev s strani tožeče stranke, vsebino SPP dokazati.
Z odstopom od pogodbe so na podlagi 270. člena OZ nastopila upravičenja tožeče stranke po drugem odstavku 270. členu OZ, ki določa, da s prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo poroštva, zastava in druge stranske pravice, posledično pa ima tožeča stranka zahtevek na vrnitev prejetega oziroma zadržanega.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - predujem v obliki dodeljene brezplačne pravne pomoči - plačilo nagrade upravitelja - vrednost unovčene stečajne mase - vračilo predujma v proračun sodišča - višje dejansko izplačilo nadomestila
Sodišče prve stopnje je moralo izdati sklepe o odmeri nadomestil po njihovi priglasitvi, skladno z roki, ki jih zakon določa. Vendar v primeru konkurence določb sedmega in osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP z določbami iz drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP to pomeni, da je upravitelj do višjega dejanskega izplačila nadomestila (ki presega znesek iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP) upravičen le po vrnitvi zneska iz osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru unovčenja stečajne mase.
ZFPPIPP člen 309, 309/1, 309/1-2. ZPP člen 316, 316/1.
postopek osebnega stečaja - priznanje izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja - pripoznava tožbenega zahtevka - koncentracija obravnavanja terjatev - zavrženje tožbe
V konkretni situaciji je potrebno upoštevati, da se je v obeh postopkih (tako v obravnavanem pravdnem kot v stečajnem postopku) odločalo o obstoju iste terjatve. V postopku osebnega stečaja je bila vtoževana terjatev priznana, kar ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja, ki prizna terjatev v stečajnem postopku, je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi (prvi odstavek 316. člena ZPP). V obeh primerih gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023494
KZ-1 člen 44, 44/3, 44/4, 58, 58/4, 324, 324/3. ZKP člen 76, 76/3, 137, 137/6, 285č, 285č/6, 372, 372-5.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu – glavna kazen – stranska kazen – prepoved vožnje motornega vozila – izrek pogojne obsodbe – obvezen izrek stranske kazni – nerazumljiv kaznovalni predlog državnega tožilca – kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca
Sodišče v sodbi, s katero se obtoženec spozna za krivega na podlagi priznanja krivde ali sprejetega priznanja krivde, ne more izreči strožje kazenske sankcije kot jo je predlagal državni tožilec. Če je kaznovalni predlog nejasen in dopušča več razlag, s tem pa tudi različne kazenske sankcije, mora sodišče izreči takšno kazensko sankcijo, ki je za obdolženca najbolj ugodna, sicer stori kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - vrsta kaznivega dejanja
Sodna praksa je zavzela stališče (ki ga pravilno navaja že sodišče prve stopnje), in sicer, da tovrstna kazniva dejanja vsebujejo elemente kaznivega dejanja proti premoženju, zaradi česar je podana ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 339, 339/2-11. ZNP člen 37. ZZK-1 člen 120.
predlog za vpis zaznambe izbrisne tožbe - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti predlagatelja
Sodišče je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa s strani prvotnega pooblaščenca predlagateljice obveščeno, da je zoper predlagateljico v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Navedeno bi pri sodišču moralo vzbuditi dvom o predlagateljičini poslovni in s tem procesni sposobnosti, kar bi narekovalo, da preveri podane navedbe in šele nato odloči. In ker ni tako ravnalo, in je iz v pritožbi predloženi odločbi CSD razvidno, da predlagateljico zastopa zakonita zastopnica, je storilo absolutno bistveno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ko je upoštevalo umik predloga z dne 9.3.2016, ki ga ni podala niti odobrila