posojilna pogodba – posojilna pogodba med predsednikom uprave in družbo – ustni dogovor o nagradi predsedniku uprave – dokazna ocena
Ker je tožnica dokazala, da so vtoževani znesku, plačani na račun kreditne pogodbe, sklenjene med banko in tožencem, predstavljali posojilo tožencu in da je posojilo že zapadlo, je pravilen zaključek sodbe, da jih je toženec (skupaj z obrestmi) dolžan vrniti.
Zgolj dejstvo, da je vložena nasprotna tožba, samo po sebi ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi do odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi. Celo nasprotno: praviloma se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj, saj se najpogosteje tako v postopku po tožbi kot v postopku po nasprotni tožbi ugotavljajo ista pravno odločilna dejstva. Ugotavljanje le-teh v postopku po tožbi pa ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi.
Okoliščine, ki jih je navajal toženec in jih sedaj ponavlja (bolezen, preživljanje sina) niso izjemne in nepredvidljive oz. ga niso ovirale, da bi sprožil postopek uveljavljanja subvencije, česar namreč ni storil. Za bolezen je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni težja oz. hujša; razlog za zdravljenje je bilo večkrat slabo počutje, enkrat pa prometna nesreča, ki jo je kot kolesar utrpel zaradi zaužitega alkohola.
izterjava preživninske obveznosti – nadomestilo preživnine – izvršilni naslov – preživninski sklad – odločba sklada – prehod terjatve – zakonska subrogacija – rok za pritožbo – prošnja za podaljšanje pritožbenega roka – prekluzivni zakonski rok
Odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
Prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti procesnih učinkov, saj so pritožbeni roki zakonski prekluzivni roki, zato njihovo podaljšanje ni mogoče.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – razveljavitev sklepa – sklep o prepovedi delovanja
Tožnica z začasno odredbo zahteva razveljavitev sklepa tožene stranke, s katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prepovedi delovanja v Zvezi in v imenu Zveze za obdobje 5 let. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica ni izčrpala vseh pravnih sredstev zoper odločitev tožene stranke, saj o njeni pritožbi še ni bilo odločeno, potekel pa tudi ni trimesečni rok iz določb člena 14 Zakona o društvih. Glede na določbe statuta tožene stranke je tožena stranka zveza društev in tožnica v dosedanjem postopku ni dokazala, da jo je v organe društva predlagala ali imenovala tožena stranka. Pravilno je stališče, da se predlagana začasna odredba nanaša na del tožbenega zahtevka in ne more nositi samostojne pravne usode.
mediji – pravica do objave popravka – zavrnitev objave popravka – odklonitveni razlogi – popravek v ožjem smislu – popravek v širšem smislu – kolizija ustavnih pravic
Zahtevani popravek ne zadosti kriterijem, ki morajo biti – skladno z določbami ZMed – podani za ugoditev zahtevku. Popravek, kot ga zahteva tožnik, vsebuje zgolj nekatere poudarke, ki pa po svoji sporočilni moči ne ustrezajo standardu vsebinskega zanikanja navedb v prispevku ter ne prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi tožnik izpodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem prispevku.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – podaljšanje roka – nepopolna vloga – zavrženje
V konkretnem primeru bi morala tožena stranka izjavo o premoženjskem stanju priložiti že predlogu za taksno oprostitev. Ker je ni, je sodišče določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev vloge, ki ga je naknadno še podaljšalo. Prvoten poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev je tožena stranka prejela 7. januarja 2016, rok je bil nato podaljšan za 8 dni od prejema sklepa, kar je, glede na okoliščine primera, ko je šlo zgolj za predložitev izjave o premoženjskem stanju, primeren rok.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - pritožba - odločitev v škodo pritožnika
Pritožniku pritožba ni šla v škodo. Čeravno se je prvič pritožil le proti delu sklepa, po katerem naj bi bil dolžan plačati le del zneska pokojnici plačane socialne pomoči, za katero je Republika Slovenija predlagala omejitev dedovanja, je bilo po njegovi pritožbi treba razveljaviti celoten sklep o dedovanju, saj je bil način omejitve, ki ga je prvič ubralo prvostopenjsko sodišče, napačen (napačno je odločilo o plačilu, ne da bi dedič s tem soglašal), kar je pomenilo, da je bilo treba o obsegu celotne zapuščini odločiti na novo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063297
OZ člen 5, 7, 10, 131. ZIZ člen 64, 83, 83/1, 84, 84/2, 96, 96/7, 298. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/1.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje v izvršilnem postopku - pogodba o leasingu - izvršba na premičnine - seznanjenost z ugovorom tretjega - seznanjenost z lastninsko pravico - prodaja stvari tretjega - zloraba pravice do poplačila terjatve - odškodninska odgovornost upnika - pravica do zasebne lastnine - namen izvršilnega postopka - predmet izvršbe - rubež - obseg rubeža - pravica, ki preprečuje izvršbo - predpostavka zlorabe pravice - preseganje meja upravičenj - načelo vestnosti in poštenja - vrednost vozila na dan prodaje
Rubi se praviloma stvari, ki jih ima dolžnik v posesti, predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Izvršitelj opravlja rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari, vendar se rubež takih stvari opravi izjemoma, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. Izvršitelj je odgovoren za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja ali opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah sodišča. Določba, po kateri kupec pridobi stvar prosto vseh bremen in postane lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni njen lastnik, varuje učinkovitost izvršbe tako, da potencialnega kupca obvaruje pred zahtevki iz pravnih napak.
Navedene določbe pa ne izključujejo odškodninske odgovornosti upnika za škodo, če v izvršilnem postopku ob prodaji stvari tretjega zlorabi svoje procesne pravice. Ker je nedopustno vsako ravnanje, s katerim se utegne drugemu povzročiti škoda, pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na specialnost določb ZIZ in Pravilnika o izključni odgovornosti izvršitelja za vso škodo, ki nastane v izvršilnem postopku.
Predpostavka zlorabe pravice je, da nosilec pravice izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga uresniči tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja. V obravnavani zadevi je dejanski stan zlorabe tak, da je tožena stranka v izvršilnem postopku sicer uresničevala svojo pravico do poplačila, vendar jo je konkretizirala tako, da se je vedoma poplačala iz premoženja, ki ni bilo dolžnikovo. S tem pa je ravnala v nasprotju z namenom pravice, da se upnik v izvršilnem postopku (vsaj praviloma) poplača iz dolžnikovega premoženja. Toženkino izvrševanje poplačilne pravice je seglo čez pravno dopustne meje in nedopustno poseglo v lastninsko pravico tožeče stranke. To pa nedvomno utemeljuje protipravnost njenega ravnanja.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost zaradi vložitve pravnega sredstva – zloraba procesnih pravic – vložitev pritožbe v upravnem postopku – nepravnomočnost gradbenega dovoljenja
Ni dokazano, da bi bila pravna sredstva v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vložena z izključnim ali očitnim namenom škodovanja tožniku, niti da bi šlo za vlaganje očitno neutemeljenih pravnih sredstev.
Niti okoliščine, ugotovljene v sodbi, niti okoliščine, na katere opozarja pritožba, ne dajejo podlage za zaključek, da toženca z vložitvijo pravnih sredstev nista zasledovala cilja varovati lasten pravni položaj. To pomeni, da tožnik ni dokazal nedopustnosti ravnanja tožencev.
navidezna pogodba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – napaka pri vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo – predkupna pravica – kršitev predkupne pravice solastnika – nesklepčnost tožbenega zahtevka – očitna pisna pomota – popravni sklep – ID znak
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da Pogodba, na podlagi katere so toženci uskladili zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, ni navidezna. Pri sklenitvi navidezne pogodbe gre namreč za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in izjavo te volje navzven. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je tako tožencem uspelo dokazati, da so s sklenitvijo Pogodbe zgolj priznali in odpravili napako, do katere je prišlo pri vknjižbi lastninske pravice.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – vročanje sodnih pisanj – napaka poštnih uslužbencev – presplošne trditve o nepravilnosti – izpolnjena poštna povratnica – javna listina
Ker je imela toženka sama dostop do poštnega predala, je bila sama dolžna poskrbeti za ustrezno organizacijo praznjenja poštnega predala. Zato je bil riziko morebitnih napačnih izjav poštnih uslužbencev na njej.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 231, 231/1, 231/1-3, 239, 239/4.
začetek postopka osebnega stečaja – procesna nesposobnost dolžnika – nenavzočnost dolžnika na naroku – odločanje o začetku stečajnega postopka – prezadolženost – insolventnost – predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija upnika
Ker je zastopanje dolžnika po odvetniku objektivno v njegovem interesu, pooblaščenec pa zastopa interese dolžnika na podlagi njegovega pooblastila in ker dolžniku formalno njegova poslovna sposobnost po določbah ZZZDR ni odvzeta niti mu še ni bil postavljen zakoniti zastopnik, za obravnavani postopek ni pomembno, da dolžnik nima več in po oceni pristojnega organa tudi ne potrebuje več skrbnika za poseben primer. Posledično pritožbene trditve, ki se nanašajo na skrbnika za poseben primer, pri presoji ali je bil dolžnik pravilno zastopan, niso pomembne.
Ker je v predhodnem postopku zaradi insolventnosti ugotovljena višina dolžnikovega premoženja manjša od višine njegovih obveznosti do upnikov, pomeni, da je bil dolžnik na dan začetka stečajnega postopka prezadolžen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084146
OZ 179, 299. ZPP 315.
vmesna sodba - podlaga tožbenega zahtevka - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - odgovornost delodajalca - izpostavljenost nevarnim kemikalijam - varne delovne razmere - zastrupitev z diklormetanom - vzročna zveza - deljena vzročnost - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - pravica do izjave - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - načelno pravno mnenje
Na deljeno vzročnost, torej na (delno) pomanjkanje vzročne zveze, se toženka sedaj ne more več sklicevati, saj je bilo o podlagi zahtevka, in vzročna zveza sodi v podlago, že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo.
Zgolj to, da toženka ni mogla vpogledati v tožničin splošni zdravstveni karton, korektnosti izvedenskega mnenja ne omaje, niti to ne pomeni procesne kršitve.
JAVNI RAZPISI – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078024
ZSPDPO člen 6, 7. OZ člen 60, 82, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPP člen 8, 181, 181/2, 182, 182/2, 182/3.
stvarno premoženje občin – prodaja z javnim razpisom – spremenjeni pogoji prodaje – ničnost pogodbe in dodatka k pogodbi – posledice ničnosti – vezanost na trditveno podlago – dokazna ocena – kumulacija zahtevkov – ugotovitvena tožba – razlaga pogodbe – enako obravnavanje udeležencev – preglednost vodenja postopkov
Pritožbeni očitek kršitve razpravnega načela, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo ničnost Dodatka št. 2 k Pogodbi, hkrati pa tudi ničnost same Pogodbe, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri presoji dogovora o spreminjanju pogojev plačila kupnine, ki so določeni v javnem razpisu, nujno moralo primerjati vsebino objavljenih pogojev s pogoji plačila kupnine iz Pogodbe, nato pa te s pogoji iz Dodatka št. 2. Pri tem ni moglo spregledati, da tudi določba v Pogodbi, ki se nanaša na plačilo kupnine, ni v skladu z objavljenimi pogoji plačila kupnine. Vsi dokazi skupaj so sodišče privedli do prepričanja, da je v konkretnem primeru tožena stranka pri prodaji svojega premoženja ravnala v nasprotju s 6. in 7. členom ZSPDPO, zaradi česar ji je odreklo sodno varstvo za zahtevek na izpolnitev Pogodbe. Pritožbene trditve v smeri, da je s tem sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago strank, glede na navedeno niso utemeljene.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodba nezakonita, ker izrek sodbe ne vsebuje ugotovitve ničnosti. V obravnavanem primeru je denarni zahtevek na podlagi določbe prvega odstavka 87. člena OZ že zapadel, zato ugotovitvena tožba ni potrebna.
Toženki z nasprotno tožbo zahtevata ugotovitev obstoja služnosti, tožnici pa z eventualno nasprotno tožbo zahtevata njeno prenehanje. Povezanost obeh zahtevkov ni taka, da sodišču ne bi nudila polja presoje pri odločanju, ali ju bo obravnavalo skupaj ali ne.
Zahtevek je tudi po predlagani dopolnitvi še vedno v bistvenem enak kot pred tem: tožnici zahtevata opustitev poseganja v njuno nepremičnino in prepoved uporabe njune nepremičnine. Razlika med prej in na novo postavljenim zahtevkom je le v tem, da je v primeroma navedenih oblikah vznemirjanja dodana nova oblika. Ker so oblike vznemirjanja dodane le primeroma, za odločitev o utemeljenosti zahtevka same po sebi niso pomembne. Navedbe o obliki vznemirjanja so po svoji vsebini (nove) navedbe o odločilnem dejstvu.
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
Ko je bilo ugotovljeno, da toženka ni podpisala poroštvene izjave in torej ne more biti porok po poroštveni pogodbi, tožeča stranka ni postavila nobenih novih trditev o dejstvih, torej tudi ne v smeri, da je toženka kljub temu vedela za obveznost glavnega dolžnika in soglašala, da jo bo (kot porokinja) izpolnila, niti ni predlagala dokazov (tudi ne zaslišanja izvedenca grafologa), zato sodišče ne bi smelo ugotavljati teh dejstev.
ZIKS člen 145, 145/3. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1-2, 1-3. Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 9.
Čeprav se sodba sodišča Slovenske narodne časti SNČ 503/45 sklicuje na določbo 3. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a, je bila pravna podlaga podržavljenja sodba in ne odlok ter je za vračilo treba uporabiti določila ZIKS.
zavrženje tožbe – pravočasnost dopolnitve tožbe – dopolnitev, poslana na pristojno sodišče
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka dopolnjeno tožbo s priloženimi dokazi poslala Okrajnemu sodišču v Ljubljani, torej nepristojnemu sodišču, pred iztekom roka, ki ji ga je sodišče določilo s sklepom z dne 3. 12. 2015. Vendar pa ji je bila navedena pošiljka vrnjena kot neizročena. Tožeča stranka pa ni izkazala, da je dopolnitev tožbe nato poslala pristojnemu sodišču, to je Okrožnemu sodišču v Ljubljani, niti tega ni trdila. Zato določba osmega odstavka 112. člena ZPP v danem primeru ni uporabljiva.