ZPP člen 7, 7/1, 212, 243, 257. ZFPPIPP člen 221b, 221b/4, 221d, 221d/4.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – toženčevi ugovori – informativni dokaz – postavitev izvedenca – izpodbijanje navedb nasprotne stranke – ugotavljanje dejanskega stanja – postopek poenostavljene prisilne poravnave – terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev
Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke (in pridobitev njegovega izvida in mnenja) - to je del izvedenega dokaza, ki ga je treba dokazno oceniti. Dokazi s postavitvijo izvedencev ali z zaslišanjem strank (prič) so namenjeni (zgolj) ugotavljanju obstoja (že prej pravočasno zatrjevanih) spornih (pravno relevantnih) dejstev, ne pa (šele) njihovemu odkrivanju. Tako imenovani informativni ali poizvedovalni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen. Sodišče mora torej na podlagi navedb strank ugotoviti, katera (pravno relevantna) dejstva so med njima sporna (to je namreč predmet razpravljanja v pravdnem postopku), in nato ob uporabi pravil o dokaznem bremenu odločiti, ali so ta dejstva dokazana ali ne.
V domeni sodišča je, da presodi, ali je postavitev izvedenca sploh potrebna. Četudi bi tožena stranka vsa relevantna dejstva v zvezi s svojimi ugovori, na podlagi katerih želi doseči (delno) zavrnitev zahtevka, navedla, bi sodišče prve stopnje torej lahko odločilo, da postavitev izvedenca ekonomske stroke v tem primeru ni potrebna.
Pravilno sklepa sodišče prve stopnje - za utemeljenost ugovora tožene stranke bistveno zgolj, ali je terjatev tožeče stranke (ki jo uveljavlja v tem postopku) navedena v posodobljenem seznamu terjatev.
Vsakdo lahko z dovolj skrbnim načrtovanjem prihodkov in izdatkov poskrbi, da je vsak trenutek plačilno sposoben ob predpostavki, da so prihodki dovolj visoki. Kakšen naj bi bil zato vpliv nestalnosti pri prihodkih, in stalnosti pri izdatkih tožene stranke, niti pritožbeno sodišče ne more dognati. Za samo odločitev o delni oprostitvi plačila sodne takse je stalnost prihodkov ali izdatkov kvečjemu postranskega pomena, kot del širše slike o finančnem stanju tožene stranke.
Gola navedba, da je neka terjatev nelikvidna ali neizterljiva, je seveda veliko premalo, da bi sodišče zatrjevano dejstvo štelo za dokazano. Nelikvidno ali neizterljivo terjatev je treba navesti, vključno z višino terjatve, in tudi navesti dokaz, da je takšna terjatev nelikvidna ali neizterljiva. Vsega tega tožena stranka ni storila za prav nobeno terjatev.
Okoliščine, ki jih je navajal toženec in jih sedaj ponavlja (bolezen, preživljanje sina) niso izjemne in nepredvidljive oz. ga niso ovirale, da bi sprožil postopek uveljavljanja subvencije, česar namreč ni storil. Za bolezen je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni težja oz. hujša; razlog za zdravljenje je bilo večkrat slabo počutje, enkrat pa prometna nesreča, ki jo je kot kolesar utrpel zaradi zaužitega alkohola.
JAVNI RAZPISI – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078024
ZSPDPO člen 6, 7. OZ člen 60, 82, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPP člen 8, 181, 181/2, 182, 182/2, 182/3.
stvarno premoženje občin – prodaja z javnim razpisom – spremenjeni pogoji prodaje – ničnost pogodbe in dodatka k pogodbi – posledice ničnosti – vezanost na trditveno podlago – dokazna ocena – kumulacija zahtevkov – ugotovitvena tožba – razlaga pogodbe – enako obravnavanje udeležencev – preglednost vodenja postopkov
Pritožbeni očitek kršitve razpravnega načela, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo ničnost Dodatka št. 2 k Pogodbi, hkrati pa tudi ničnost same Pogodbe, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri presoji dogovora o spreminjanju pogojev plačila kupnine, ki so določeni v javnem razpisu, nujno moralo primerjati vsebino objavljenih pogojev s pogoji plačila kupnine iz Pogodbe, nato pa te s pogoji iz Dodatka št. 2. Pri tem ni moglo spregledati, da tudi določba v Pogodbi, ki se nanaša na plačilo kupnine, ni v skladu z objavljenimi pogoji plačila kupnine. Vsi dokazi skupaj so sodišče privedli do prepričanja, da je v konkretnem primeru tožena stranka pri prodaji svojega premoženja ravnala v nasprotju s 6. in 7. členom ZSPDPO, zaradi česar ji je odreklo sodno varstvo za zahtevek na izpolnitev Pogodbe. Pritožbene trditve v smeri, da je s tem sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago strank, glede na navedeno niso utemeljene.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodba nezakonita, ker izrek sodbe ne vsebuje ugotovitve ničnosti. V obravnavanem primeru je denarni zahtevek na podlagi določbe prvega odstavka 87. člena OZ že zapadel, zato ugotovitvena tožba ni potrebna.
navidezna pogodba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – napaka pri vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo – predkupna pravica – kršitev predkupne pravice solastnika – nesklepčnost tožbenega zahtevka – očitna pisna pomota – popravni sklep – ID znak
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da Pogodba, na podlagi katere so toženci uskladili zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, ni navidezna. Pri sklenitvi navidezne pogodbe gre namreč za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in izjavo te volje navzven. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je tako tožencem uspelo dokazati, da so s sklenitvijo Pogodbe zgolj priznali in odpravili napako, do katere je prišlo pri vknjižbi lastninske pravice.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – razveljavitev sklepa – sklep o prepovedi delovanja
Tožnica z začasno odredbo zahteva razveljavitev sklepa tožene stranke, s katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prepovedi delovanja v Zvezi in v imenu Zveze za obdobje 5 let. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica ni izčrpala vseh pravnih sredstev zoper odločitev tožene stranke, saj o njeni pritožbi še ni bilo odločeno, potekel pa tudi ni trimesečni rok iz določb člena 14 Zakona o društvih. Glede na določbe statuta tožene stranke je tožena stranka zveza društev in tožnica v dosedanjem postopku ni dokazala, da jo je v organe društva predlagala ali imenovala tožena stranka. Pravilno je stališče, da se predlagana začasna odredba nanaša na del tožbenega zahtevka in ne more nositi samostojne pravne usode.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – vročanje sodnih pisanj – napaka poštnih uslužbencev – presplošne trditve o nepravilnosti – izpolnjena poštna povratnica – javna listina
Ker je imela toženka sama dostop do poštnega predala, je bila sama dolžna poskrbeti za ustrezno organizacijo praznjenja poštnega predala. Zato je bil riziko morebitnih napačnih izjav poštnih uslužbencev na njej.
Ker je tožnik vložil vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče s sklepom pozvalo, da jo v roku 15 dni prevede v slovenski jezik in ga hkrati tudi opozorilo na pravne posledice, če ne bo postopal v skladu s sklepom sodišča. Ta sklep je bil poslan tožniku neposredno v tujino z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR), ki jo je podpisala njegova žena. Za mednarodno povratnico v skladu z mednarodnimi poštnimi standardi velja, da jo lahko podpiše naslovnik ali v skladu s predpisi naslovne države druga pooblaščena oseba ali delavec naslovne pošte. Skladno z mednarodnimi pravnimi predpisi so bili sprejeti Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, ki v 2. odstavku 20. člena določajo, da se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk. Tožnik v postavljenem roku vloge ni prevedel v slovenski jezik, temveč jo je prevedel šele po izteku roka. Zato je sodišče vlogo v tujem jeziku zakonito zavrglo.
posojilna pogodba – posojilna pogodba med predsednikom uprave in družbo – ustni dogovor o nagradi predsedniku uprave – dokazna ocena
Ker je tožnica dokazala, da so vtoževani znesku, plačani na račun kreditne pogodbe, sklenjene med banko in tožencem, predstavljali posojilo tožencu in da je posojilo že zapadlo, je pravilen zaključek sodbe, da jih je toženec (skupaj z obrestmi) dolžan vrniti.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082220
ZVEtL člen 3, 6, 22. SPZ člen 23, 49. ZZK-1 člen 33, 33/1.
pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – priposestvovanje – pravni naslov – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – posamezen del stavbe – del podstrešja – upravičenje do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja – razpolaganje s solastniškim deležem – skupni del
Predlagatelj ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe. Pravna prednica predlagatelja namreč ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo.
stiki z otrokom – začasna odredba o stikih – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka nenadomestljive škode – denarna kazen
Sodišče izda začasno odredbo, če otroku nastaja oziroma bi lahko nastala nenadomestljiva škoda (272. člen ZIZ). Ker otroci že od oktobra 2015 nimajo stikov s toženko, iz mnenja CSD pa izhaja, da so stiki otrok s toženko nujno potrebni za njihov uspešen psihosocialni razvoj, je obstoj nevarnosti nastanka nenadomestljive škode izkazan.
pogodba o preužitku – kavza – resnični namen pogodbenih strank – aleatornost – ničnost pogodbe o preužitku – očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ob sklenitvi pogodbe
Tudi v primeru, ko je preživljanec ob sklenitvi pogodbe na smrt bolan in je njegova smrt pričakovana, prav tako pa je pričakovan obseg prevzete skrbi, je lahko za preživljanca oskrba osebe, ki mu je blizu, vredna toliko ali več od izročenega premoženja. Prav tak subjektivni odnos preživljanca je sodišče prve stopnje utemeljeno prepoznalo v obravnavani zadevi. Ta onemogoča ekonomistično preračunavanje danega in prejetega po sporni pogodbi.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kako visoko je oče cenil toženkino skrb in kako močno si ni želel skrbi drugih, o kakšnem očitnem nesorazmerju med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ni mogoče govoriti.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 41, 41/1, 41/1-1, 41/2, 44, 46, 203/1. ZDR člen 143, 143/3. ZZZPB člen 17b.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - napoteni delavci - nadurno delo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti
Zavarovancu se za čas napotitve na delo v tujino pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki mu je bila izplačevana, temveč le tista višina, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, da se mu pri odmeri starostne pokojnine upošteva plača, kot je bila dejansko izplačana.
V pokojninsko osnovo ni mogoče všteti vseh opravljenih nadur, temveč le toliko, kolikor je to dovoljeno po ZDR (največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec, 180 oziroma 170 ur na leto). Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu v pokojninsko osnovo upošteva plača za več oziroma vse opravljene nadure.
Pri izračunu pokojninske osnove se za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB praviloma upoštevajo prejeta nadomestila. Plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki, iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila se upošteva le v primeru nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov, ko zavarovanec skladno s 17.b členom ZZZPB prejema nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Ker je tožnik v spornih obdobjih prejemal denarno nadomestilo po ZZZPB, ni pa bil nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov, neutemeljeno uveljavlja, da se mu v pokojninsko osnovo upošteva plača za leto pred prejemanjem tega nadomestila.
pogodba o gradnji – gradbena pogodba – izgradnja stanovanjskih objektov za nadaljnjo prodajo – prekluzija – predložitev pripravljalnih vlog – pobot
Sistem prekluzij iz 286.a člena ZPP, ki po noveli ZPP-D omogoča sodišču, da strankam ob zahtevi predložitve pripravljalnih vlog postavi rok pod grožnjo prekluzije, predpostavlja, da je stranka dobila dovolj konkretiziran in usmerjen poziv, ki ga v obravnavanem primeru ni bilo.
Pritožba pravilno poudarja, da je treba uporabiti obogatitveni princip, kar pomeni, da je toženka kot lastnica nepremičnine, v katero so bila opravljena vlaganja, dolžna vrniti le znesek dosežene koristi, to pa je večvrednost nepremičnine, ne pa tega, kar je tožnik vložil v izgradnjo dveh stanovanjskih hiš.
predlog v nepravdnem postopku – postopek za ureditev razmerij med solastniki – popravni sklep
Ni treba, da bi predlog solastnika v postopku za ureditev razmerij med solastniki vedno vseboval zahtevo po kompletni, celoviti ureditvi vseh razmerij med njimi. Zadošča, da vsebuje opis spornega razmerja, torej razmerja, ki terja sodno intervencijo (samo o spornem razmerju bo sodišče odločilo), in to predlagateljičin predlog vsebuje.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 104/2-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških do porvnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/2.
odmera in plačilo nagrade upravitelja – končni načrt razdelitve posebne stečajne mase – nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev
Če višina unovčenega premoženja zadošča le za pokritje stroškov prodaje, upravitelj do nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase ni upravičen. Do nadomestila nagrade na podlagi 7. člena Pravilnika je upravičen, če unovčeno premoženje tudi razdeli upnikom. Če z unovčenjem ne nastanejo nobeni stroški, je osnova za odmero nagrade celotna višina unovčenega premoženja. Če pa se od unovčenega premoženja del tega pred razdelitvijo upnikom porabi za pokritje stroškov v zvezi z unovčenjem premoženja, pa se tudi osnova za odmero nadomestila nagrade za unovčenje stečajne mase in razdelitev izračuna tako, da se od kupnine ti stroški odštejejo.
kršenje avtorske pravice - varovana dela - plakatni pano - dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja - kriterij individualnosti - individualnost - stopnja unikatnosti in kreativnosti avtorjevega dela - postavitev izvedenca
Kvantitativni obseg dela ter umetniška, estetska ali druga kakovost dela imata vseeno določen vpliv na vprašanje individualnosti stvaritve, in sicer prvi v tem smislu, da se z manjšanjem obsega dela objektivno manjša tudi manevrski prostor možne ustvarjalnosti, dokler ne pade na ničlo, in drugi kolikor ponazarja ustvarjalnost dela.
Dejstvo, da naj bi tožeča stranka prva izdelala tovrstne plakatne panoje in posledično tudi registrirala blagovno znamko, kar naj bi kazalo na obstoj določenih elementov individualnosti, glede na množico že obstoječih plakatnih panojev še ne pomeni, da ima tožnikova kombinacija zakrivljenosti plakatne površine, postavitve robov in kombiniranja dveh ali treh panojev, toliko izvirnih potez, da bi jih lahko uvrstili med avtorska dela.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0082213
URS člen 19, 35, 51, 51/3. ZNP člen 70. ZZDej člen 46, 49. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 155.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – pravica do osebne svobode – pravica do prostovoljnega zdravljenja – razžalitev dobrega imena in časti – prisilna hospitalizacija – pogoji za prisilno pridržanje – zaprti oddelek psihiatrične bolnice – protipravnost ravnanja – odmera odškodnine – odškodnina v pripornih zadevah – pravična denarna odškodnina – vzročna zveza – stroški pravdnega postopka – potrebnost stroškov
Neupoštevanje odklonitve zdravljenja je utemeljeno samo, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne volje glede zdravljenja. To velja tudi za zdravljenje v psihiatrični bolnici. Zdravljenje proti volji bolnika je v takšnem primeru, tudi če pride do ogrožanja zdravja in življenja ali povzročanja velike škode sebi ali drugim, nedopustno in posledično protipravno.
Pri odmeri odškodnine zaradi prisilnega zdravljenja je na mestu primerjava z odškodninami v zvezi z nezakonitim odvzemom prostosti v kazenskih postopkih, s tem, da je seveda treba upoštevati določene posebne okoliščine (izvajanje zdravljenja proti volji, omejitev nekaterih pravic, ki sicer priporniku pripadajo).
izterjava preživninske obveznosti – nadomestilo preživnine – izvršilni naslov – preživninski sklad – odločba sklada – prehod terjatve – zakonska subrogacija – rok za pritožbo – prošnja za podaljšanje pritožbenega roka – prekluzivni zakonski rok
Odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
Prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti procesnih učinkov, saj so pritožbeni roki zakonski prekluzivni roki, zato njihovo podaljšanje ni mogoče.
Zgolj dejstvo, da je vložena nasprotna tožba, samo po sebi ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi do odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi. Celo nasprotno: praviloma se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj, saj se najpogosteje tako v postopku po tožbi kot v postopku po nasprotni tožbi ugotavljajo ista pravno odločilna dejstva. Ugotavljanje le-teh v postopku po tožbi pa ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi.