Obveznost tožene stranke iz Dogovora, da zagotovi, da bo nepremičnina na dan prodaje prosta vseh bremen in obveznosti, odločilnega pomena. Pri tej obveznosti tožene stranke je šlo za sočasnost z izpolnitvijo obveznosti tožeče stranke (na dan podpisa pogodbe bi tožeča stranka morala plačati kupnino, tožena stranka pa zagotoviti, da bi bile ob plačilu kupnine že izbrisane vse hipoteke). Zato je po presoji pritožbenega sodišča zelo pomembno vprašanje, kakšen je bil dogovor med strankama o tem, kako se bo ta sočasnost izpolnitve opravila. Če nobenega posebnega dogovora ni bilo, pa bi bilo potrebno ugotoviti, kakšno postopanje izhaja iz narave posla samega.
zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse ali odlog - res iudicata - istovetnost zahtevka - izostanek ustrezne presoje
Načeloma pravnomočna odločitev predstavlja oviro za ponovno odločanje o isti zadevi, vendar je potrebno v primeru, kadar se pojavi vprašanje, ali gre za pravnomočno razsojeno stvari (res iudicata) opraviti presojo o (ne)obstoju procesne ovire za meritorno odločanje (novega) predloga. Ta temelji na kriteriju indentitete zahtevka. Dva zahtevka pa sta identična, če je podana istovetnost strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost zahtevka (objektivna istovetnost), pri čemer sta za presojo slednjega odločilna tako predlog zahtevka kot dejansko stanje. Zato je za individualizacijo zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, treba upoštevati izrek odločitve in dejansko podlago le-te, torej objektivne meje pravnomočnosti odločbe. Obseg pravnomočnosti se zato presoja z razlago celotne odločbe, ne le izreka, pač pa tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške je dolžan povrniti in kolikšni so ti stroški.
KZ-1 člen 211, 305. ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. URS člen 14, 49. ZPol člen 68.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - goljufija - goljufiv namen
Tožnik (policist) je s tem, ko se je izdajal za drugega policista in si je izposodil denar od oškodovanke ter tega denarja ni vrnil na njene večkratne pozive, izpolnil znake kaznivega dejanja goljufije. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da uporaba nepravega imena na potrdilu o prejemu denarja skupaj z izmikanjem posojilodajalki predstavlja goljufivi namen tožnika kot enega od znakov kaznivega dejanja goljufije iz 211. člena KZ-1. Storitev dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije, je hujša kršitev, ki sama po sebi pomeni nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 110. člena ZDR-1, izpodbijana izredna odpoved pa je zakonita.
Etažna lastnina je predmet razpolaganja kot celota. Zaradi tega pritožbeno sodišče soglaša s pritožbeno kritiko, da je v konkretnem primeru tožena stranka iz svojega posebnega etažnega dela naredila štiri nove posebne etažne dele. S to delitvijo skupni del ni mogel nastati (niti ni bila v sodnem postopku uveljavljena ničnost enostranskega pravnega posla v delu, ki se nanaša na opredelitev etažnega dela ID 6 kot posebnega dela). Da bi nastal skupni del, bi moral lastnik posebnega dela št. 1 prenesti etažni delež v (posebni) skupni del, s čimer bi morali soglašati tudi ostali relevantni etažni lastniki (drugi odstavek 113. člena SPZ). To pa pomeni, da v konkretnem primeru etažni del ID 6 ni mogel postati (posebni) skupni del nepremičnine ipso iure, na kar utemeljeno opozarja obravnavana pritožba.
sorazmerni del pokojnine - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
K tožbi ni bila priložena dokončna odločba, ki jo je v tožbi omenjal tožnik. Zato ga je sodišče pozvalo, da to odločbo posreduje. Ker v postavljenem roku sodišču te dokončne odločbe ni posredoval, je bila tožba utemeljeno zavržena kot nepopolna.
Pravica do regresa za letni dopust je zakonsko zagotovljena pravica iz delovnega razmerja, ki se ji delavec ne more odpovedati, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. Ker tožene stranke niso dokazale, da bi bil tožniku v spornem obdobju izplačan regres za letni dopust, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 112. Kolektivna pogodba za papirno in papirno - predelovalno dejavnost člen 49. ZSDU člen 95.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Tožena stranka je zaključila poslovno leto s presežkom odhodkov nad prihodki, kar je posledica nedoseganja načrtovanih prihodkov na področjih dela. Pri toženi stranki se je na področju ekologije nadaljeval trend zmanjševanja dela in prodaje, ki se je pričel z izgubo akreditacije za monitoring odpadnih vod. Storitve na področju monitoringa odpadkov niso več zagotavljale pokritja, prav tako ne prihodki iz raziskovalnih in razvojnih projektov. Zato so bile pri toženi stranki sprejete odločitve o racionalizaciji poslovanja z organizacijskimi spremembami in zniževanjem števila zaposlenih, med katerimi je ukinitev oddelka, v katerem je bil zaposlen tožnik. Zato je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi in je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
državna štipendija - prenehanje - vrnitev prejetih zneskov
Tožniku je bila priznana državna štipendija za izobraževanje na izobraževalnem zavodu do zaključka izobraževalnega programa. Tožnik je spremenil izobraževalni program brez soglasja štipenditorja, poleg tega po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja tudi ni predložil ustreznih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da izpolnjuje pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije. Zato je tožena stranka pravilno odločila, da tožniku preneha pravica do državne štipendije in je tožnik dolžan v skladu s 50. členom ZŠtip štipendijo vrniti. Tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Tožnik (direktor tožene stranke) je sprejel sklep o plačilu sredstev delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 2013 v skupni višini 100.000,00 EUR, za katero ni bilo pravne podlage, s čimer je namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Poleg tega je tožnik v spornem obdobju izostal z dela zaradi izrabe presežka ur, kar je odobril sam sebi (brez odobritve za to pristojne osebe), pri čemer presežka 80 ur ne more imeti, ker je delavcem tožene stranke omogočen le prenos presežka 20 ur. Neupravičena odsotnost pa predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
URS člen 29. KZ člen 26, 26/1, 261, 261/3, 261/4. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 148, 148/4, 148a, 148a/3, 371, 371/2, 402, 402/3.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – napeljevanje – nedovoljeni dokazi – izločitev nedovoljenih dokazov – uradni zaznamek o zbranih obvestilih od osumljenca – razlogi za sum – pouk o pravicah – privilegij zoper samoobtožbo – procesna jamstva – kršitev ustavnih pravic – prostovoljna odpoved pravicam – ekskluzijska sankcija – pravica do poštenega postopka – osredotočenost suma – kaznivost napeljevanja – limitirana akcesornost – zavrnitev pritožbe
V posledici opustitve pravnega pouka pred zbiranjem obvestil od osumljenca je že na pojmovni ravni prekršen privilegij zoper samoobtožbo, ne glede na to, kakšna je vsebina izjave, dane policiji.
Ekskluzijska sankcija zaradi kršitev ustavnih pravic velja v primerih, ko so bile prekršene ustavne pravice obdolženca, kot tudi takrat, ko je prišlo do kršitve ustavnih pravic drugih oseb.
Jamstvo zavarovalnice preneha tudi tedaj, če se zavarovalni primer dogodi v času veljavnosti jamstva, zavarovalec pa premije ne plača v enem letu od zapadlosti premije. Določbe 937. člena OZ so po oceni pritožbenega sodišča jasne in nedvoumne. V teh določbah so na celovit, predvsem pa jasen način urejene posledice, če premija ni plačana.
Ker je tožnik v spornem obdobju obračunal in prejel plačilo stroškov za 84.292,70 km službenih poti, čeprav je v resnici opravil 80.391,20 km, ni bil prikrajšan pri izplačilu kilometrine, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. S takšno presojo sodišče prve stopnje tudi ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
plačilo odpravnine - odpravnina ob upokojitvi - čas upokojitve
Tožnik se kljub izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev v predpisanem roku dveh mesecev ni upokojil, zato ni upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 179. člena ZUJF (v višini treh povprečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece oziroma tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje), ampak le do odpravnine po prvem odstavku istega člena, to je v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece oz. dve zadnji mesečni plači zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
Tožeča stranka je torej izvrševala vlogo tako imenovanega slamnatega najemnika, ne da bi vlogo najemnika dejansko opravljala, vse pa z namenom, da bo tožena stranka z lažnim prikazovanjem, da ima za bencinski servis najemnika, pri banki lahko izposlovala podaljšanje iztekajočih se kreditov.
Nagib, zaradi katerega je tožena stranka ta dogovor sklenila, nedopusten. Če pa nedopusten nagib vpliva na odločitev enega pogodbenika, da sklene pogodbo, in če drugi pogodbenik za ta nagib ve, kot je bilo v obravnavanem primeru, je takšna pogodba nična (drugi odstavek 40. člena Obligacijskega zakonika, OZ).
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4. ZFPPIPP člen 320, 320/1, 320/1-2, 320/1-3.
pravna oseba - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - izdaja končne odločbe - namen odloga plačila sodnih taks - plačilni nalog za plačilo sodne takse kot poziv - spremenjene okoliščine - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - res iudicata - unovčenje stečajne mase - pomembnost stroškov
Po pravnomočnosti sodbe je sodišče prve stopnje tožeči stranki poslalo še plačilni nalog za plačilo sodne takse. Pri tem gre zgolj za poziv, naj stranka poravna takso, ki jo dolguje in katere plačilo je v skladu s sklepom z dne 9. 1. 2015 zapadlo, saj je bila izdana končna odločba, nikakor pa ne gre za novo odločitev o dolžnosti plačila sodne takse.
Dejstvo, da je tožeča stranka delno unovčila stečajno maso in prihodke dosegla tudi z upravljanjem stečajne mase, pri čemer je za plačilo stroškov postopka porabila bistveno več, kot pa znaša dolžna sodna taksa, niti ne more predstavljati upoštevne spremenjene okoliščine, zaradi katere bi se spremenil pravnomočni sklep v zvezi s plačilom te sodne takse.
Odlog plačila sodne takse je namenjen ravno temu, da taksni zavezanec zbere denar za plačilo dolžne sodne takse, tožeča stranka pa je zbrani denar porabila za plačilo drugih stroškov stečajnega postopka, pri čemer ni bilo nobene ovire, da ne bi vsaj delno že plačala dolžno sodno takso, ko je za to imela denar.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kršitev prepovedi diskriminacije pri izbiri delavca - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da toženka ni uspela dokazati, da tožnik ni bil neenako obravnavan, utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo, na podlagi katere osebne okoliščine iz prvega odstavka 6. člena ZDR-1 naj bi tožena stranka diskriminirala tožnika. V šestem odstavku 6. člena ZDR-1 je določeno, da mora delodajalec, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, dokazati, da ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije (obrnjeno dokazno breme). Vendar pa lahko do take prevalitve dokaznega bremena pride le v primeru, če delavec v okviru dejstev, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, izrecno navede, na podlagi katere osebne okoliščine naj bi bil neenako obravnavan. Le tako lahko delodajalec dokazuje, da ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije, v nasprotnem primeru bi mu bilo dokazovanje tega dejstva, ki je po svoji naravi negativno dejstvo, onemogočeno. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da je dokazno breme na toženi stranki, ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede odločilnega dejstva, ali je tožena stranka kršila prepoved diskriminacije pri izbiri tožnika kot delavca, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR člen 52, 53, 53/3. ZDR-1 člen 54, 55, 55/4, 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno delo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - razlog za sklenitev
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi s tožnico sklenila pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izvedbe dela, ki je projektno organizirano. Dejstvo, da je tožena stranka sredstva za izvedbo določenega programa, vključno s stroški tožničine zaposlitve, zagotavljala sproti in so bila ta sredstva vezana na sofinanciranje s strani ministrstva in občine, ne vpliva na drugačno presojo tožničine zaposlitve. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je potrebno ločiti programe in vire njihovega financiranja. Če tožena stranka svoje programe izvaja kontinuirano (nepretrgano že 10 let in da je program z 31. 12. vsakega leta ne ugasne, ampak se začasno financira iz drugih sredstev, ki jih tožena stranka pridobiva brez razpisov), ti programi ne dobijo pravne narave projekta, ampak pomenijo izvajanje dejavnosti tožene stranke. Ker sta bili pogodbi o zaposlitvi, ki jih je tožena stranka sklenila s tožnico za določen čas, sklenjeni v nasprotju z zakonom, se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je bilo delovno razmerje med strankama sklenjeno za nedoločen čas.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - dejanski razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Če je pri toženi stranki na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožnico obstajal razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga, ker naj bi bilo v tistem času več delavcev začasno odsotnih z dela (kar je tožena stranka zatrjevala v dokaznem postopku), bi morala tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi navesti ta razlog. Tega razloga pa tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi ni navedla, temveč je kot razlog navajala začasno povečan obseg dela, ki pa ni bil dejanski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo delovno razmerje za določen čas med pravdnima strankama sklenjeno v nasprotju z zakonom in se posledično šteje, da je tožeča stranka pri toženi stranki sklenila delovno razmerje za nedoločen čas.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – vročitev zamudne sodbe – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo – potrebnost stroškov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – stroški pravdnega postopka
Tožničin predlog za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo ni utemeljen. Glede na očitno neutemeljenost pritožbe odgovora nanjo ni mogoče šteti za potreben strošek pritožbenega postopka, vložitev pravnega sredstva pa sama po sebi tudi ne daje podlage za zaključek, da je strošek nastal po toženčevi krivdi.