ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 112. Kolektivna pogodba za papirno in papirno - predelovalno dejavnost člen 49. ZSDU člen 95.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Tožena stranka je zaključila poslovno leto s presežkom odhodkov nad prihodki, kar je posledica nedoseganja načrtovanih prihodkov na področjih dela. Pri toženi stranki se je na področju ekologije nadaljeval trend zmanjševanja dela in prodaje, ki se je pričel z izgubo akreditacije za monitoring odpadnih vod. Storitve na področju monitoringa odpadkov niso več zagotavljale pokritja, prav tako ne prihodki iz raziskovalnih in razvojnih projektov. Zato so bile pri toženi stranki sprejete odločitve o racionalizaciji poslovanja z organizacijskimi spremembami in zniževanjem števila zaposlenih, med katerimi je ukinitev oddelka, v katerem je bil zaposlen tožnik. Zato je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi in je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Tožnik (direktor tožene stranke) je sprejel sklep o plačilu sredstev delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 2013 v skupni višini 100.000,00 EUR, za katero ni bilo pravne podlage, s čimer je namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Poleg tega je tožnik v spornem obdobju izostal z dela zaradi izrabe presežka ur, kar je odobril sam sebi (brez odobritve za to pristojne osebe), pri čemer presežka 80 ur ne more imeti, ker je delavcem tožene stranke omogočen le prenos presežka 20 ur. Neupravičena odsotnost pa predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
sorazmerni del pokojnine - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
K tožbi ni bila priložena dokončna odločba, ki jo je v tožbi omenjal tožnik. Zato ga je sodišče pozvalo, da to odločbo posreduje. Ker v postavljenem roku sodišču te dokončne odločbe ni posredoval, je bila tožba utemeljeno zavržena kot nepopolna.
SPZ člen 8, 16. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 11, 11/1.
optično omrežje - skupnost stvari - telekomunikacijski vodi - kabelska kanalizacija - vpis zastavne pravice v registru AJPES
Optično omrežje ne predstavlja zbirne stvari, temveč skupnost stvari (universitas rerum), ki je le miselni pojem ter zato ne more biti predmet stvarnih pravic. To je lahko le posamezna stvar. Telekomunikacijski vodi kot kabelska kanalizacija niso sestavine nepremičnine po načelu superficies solo cedit po 8. v zvezi s 16. členom SPZ, da so premičnine in kot samostojne (skupnost) stvari predmet stvarnih pravic.
Tako telekomunikacijski vodi kot kabelska kanalizacija, zlasti kadar so v funkciji, ležijo na oziroma v določenih nepremičninah. Ko so stranke sklepale notarski zapis, bi morale vanj vnesti tudi podatke o parcelni številki in katastrski občini, kjer leži oprema. Ravno ti podatki oziroma številka objekta ali dela objekta predstavljajo enolični identifikacijski znak opreme po prvem odstavku 11. člena Uredbe za vpis v register pri Ajpes.
KZ-1 člen 211, 305. ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. URS člen 14, 49. ZPol člen 68.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - goljufija - goljufiv namen
Tožnik (policist) je s tem, ko se je izdajal za drugega policista in si je izposodil denar od oškodovanke ter tega denarja ni vrnil na njene večkratne pozive, izpolnil znake kaznivega dejanja goljufije. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da uporaba nepravega imena na potrdilu o prejemu denarja skupaj z izmikanjem posojilodajalki predstavlja goljufivi namen tožnika kot enega od znakov kaznivega dejanja goljufije iz 211. člena KZ-1. Storitev dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije, je hujša kršitev, ki sama po sebi pomeni nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 110. člena ZDR-1, izpodbijana izredna odpoved pa je zakonita.
Etažna lastnina je predmet razpolaganja kot celota. Zaradi tega pritožbeno sodišče soglaša s pritožbeno kritiko, da je v konkretnem primeru tožena stranka iz svojega posebnega etažnega dela naredila štiri nove posebne etažne dele. S to delitvijo skupni del ni mogel nastati (niti ni bila v sodnem postopku uveljavljena ničnost enostranskega pravnega posla v delu, ki se nanaša na opredelitev etažnega dela ID 6 kot posebnega dela). Da bi nastal skupni del, bi moral lastnik posebnega dela št. 1 prenesti etažni delež v (posebni) skupni del, s čimer bi morali soglašati tudi ostali relevantni etažni lastniki (drugi odstavek 113. člena SPZ). To pa pomeni, da v konkretnem primeru etažni del ID 6 ni mogel postati (posebni) skupni del nepremičnine ipso iure, na kar utemeljeno opozarja obravnavana pritožba.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - dejanski razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Če je pri toženi stranki na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožnico obstajal razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga, ker naj bi bilo v tistem času več delavcev začasno odsotnih z dela (kar je tožena stranka zatrjevala v dokaznem postopku), bi morala tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi navesti ta razlog. Tega razloga pa tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi ni navedla, temveč je kot razlog navajala začasno povečan obseg dela, ki pa ni bil dejanski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo delovno razmerje za določen čas med pravdnima strankama sklenjeno v nasprotju z zakonom in se posledično šteje, da je tožeča stranka pri toženi stranki sklenila delovno razmerje za nedoločen čas.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške je dolžan povrniti in kolikšni so ti stroški.
Tožeča stranka je torej izvrševala vlogo tako imenovanega slamnatega najemnika, ne da bi vlogo najemnika dejansko opravljala, vse pa z namenom, da bo tožena stranka z lažnim prikazovanjem, da ima za bencinski servis najemnika, pri banki lahko izposlovala podaljšanje iztekajočih se kreditov.
Nagib, zaradi katerega je tožena stranka ta dogovor sklenila, nedopusten. Če pa nedopusten nagib vpliva na odločitev enega pogodbenika, da sklene pogodbo, in če drugi pogodbenik za ta nagib ve, kot je bilo v obravnavanem primeru, je takšna pogodba nična (drugi odstavek 40. člena Obligacijskega zakonika, OZ).
URS člen 29. KZ člen 26, 26/1, 261, 261/3, 261/4. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 148, 148/4, 148a, 148a/3, 371, 371/2, 402, 402/3.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – napeljevanje – nedovoljeni dokazi – izločitev nedovoljenih dokazov – uradni zaznamek o zbranih obvestilih od osumljenca – razlogi za sum – pouk o pravicah – privilegij zoper samoobtožbo – procesna jamstva – kršitev ustavnih pravic – prostovoljna odpoved pravicam – ekskluzijska sankcija – pravica do poštenega postopka – osredotočenost suma – kaznivost napeljevanja – limitirana akcesornost – zavrnitev pritožbe
V posledici opustitve pravnega pouka pred zbiranjem obvestil od osumljenca je že na pojmovni ravni prekršen privilegij zoper samoobtožbo, ne glede na to, kakšna je vsebina izjave, dane policiji.
Ekskluzijska sankcija zaradi kršitev ustavnih pravic velja v primerih, ko so bile prekršene ustavne pravice obdolženca, kot tudi takrat, ko je prišlo do kršitve ustavnih pravic drugih oseb.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0082200
ZVPSBNO člen 20, 20/6. ZPP člen 8, 443, 443/1, 454, 454/1, 454/2. ZIZ člen 267.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja – spor majhne vrednosti – začasna odredba – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – prosta dokazna ocena – neizvedba naroka
Če dolžnik tekom (pravdnega) postopka odtujuje premoženje in je zato kasnejša izvršba ogrožena, ima tožnik na razpolago različna sredstva zavarovanja. Ob tem, da tožnica ni zatrjevala niti izkazala, da se je takšnih sredstev poslužila, dejstva neuspešnosti izvršbe (v pretežnem delu) ne gre šteti v breme toženki.
Začasno odredbo je moč izdati ne le pred uvedbo sodnega postopka in med njim, ampak tudi po njegovem koncu oziroma (celo), vse dokler niso podani pogoji za izvršbo.
Obveznosti, ki nastanejo med postopkom prisilne poravnave, pa mora dolžnik izpolniti v celoti (prvi odstavek 212. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).
Pravica do regresa za letni dopust je zakonsko zagotovljena pravica iz delovnega razmerja, ki se ji delavec ne more odpovedati, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. Ker tožene stranke niso dokazale, da bi bil tožniku v spornem obdobju izplačan regres za letni dopust, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZDR člen 52, 53, 53/3. ZDR-1 člen 54, 55, 55/4, 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno delo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - razlog za sklenitev
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi s tožnico sklenila pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izvedbe dela, ki je projektno organizirano. Dejstvo, da je tožena stranka sredstva za izvedbo določenega programa, vključno s stroški tožničine zaposlitve, zagotavljala sproti in so bila ta sredstva vezana na sofinanciranje s strani ministrstva in občine, ne vpliva na drugačno presojo tožničine zaposlitve. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je potrebno ločiti programe in vire njihovega financiranja. Če tožena stranka svoje programe izvaja kontinuirano (nepretrgano že 10 let in da je program z 31. 12. vsakega leta ne ugasne, ampak se začasno financira iz drugih sredstev, ki jih tožena stranka pridobiva brez razpisov), ti programi ne dobijo pravne narave projekta, ampak pomenijo izvajanje dejavnosti tožene stranke. Ker sta bili pogodbi o zaposlitvi, ki jih je tožena stranka sklenila s tožnico za določen čas, sklenjeni v nasprotju z zakonom, se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je bilo delovno razmerje med strankama sklenjeno za nedoločen čas.
Jamstvo zavarovalnice preneha tudi tedaj, če se zavarovalni primer dogodi v času veljavnosti jamstva, zavarovalec pa premije ne plača v enem letu od zapadlosti premije. Določbe 937. člena OZ so po oceni pritožbenega sodišča jasne in nedvoumne. V teh določbah so na celovit, predvsem pa jasen način urejene posledice, če premija ni plačana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kršitev prepovedi diskriminacije pri izbiri delavca - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da toženka ni uspela dokazati, da tožnik ni bil neenako obravnavan, utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo, na podlagi katere osebne okoliščine iz prvega odstavka 6. člena ZDR-1 naj bi tožena stranka diskriminirala tožnika. V šestem odstavku 6. člena ZDR-1 je določeno, da mora delodajalec, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, dokazati, da ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije (obrnjeno dokazno breme). Vendar pa lahko do take prevalitve dokaznega bremena pride le v primeru, če delavec v okviru dejstev, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, izrecno navede, na podlagi katere osebne okoliščine naj bi bil neenako obravnavan. Le tako lahko delodajalec dokazuje, da ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije, v nasprotnem primeru bi mu bilo dokazovanje tega dejstva, ki je po svoji naravi negativno dejstvo, onemogočeno. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da je dokazno breme na toženi stranki, ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede odločilnega dejstva, ali je tožena stranka kršila prepoved diskriminacije pri izbiri tožnika kot delavca, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ker je tožnik v spornem obdobju obračunal in prejel plačilo stroškov za 84.292,70 km službenih poti, čeprav je v resnici opravil 80.391,20 km, ni bil prikrajšan pri izplačilu kilometrine, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. S takšno presojo sodišče prve stopnje tudi ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse ali odlog - res iudicata - istovetnost zahtevka - izostanek ustrezne presoje
Načeloma pravnomočna odločitev predstavlja oviro za ponovno odločanje o isti zadevi, vendar je potrebno v primeru, kadar se pojavi vprašanje, ali gre za pravnomočno razsojeno stvari (res iudicata) opraviti presojo o (ne)obstoju procesne ovire za meritorno odločanje (novega) predloga. Ta temelji na kriteriju indentitete zahtevka. Dva zahtevka pa sta identična, če je podana istovetnost strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost zahtevka (objektivna istovetnost), pri čemer sta za presojo slednjega odločilna tako predlog zahtevka kot dejansko stanje. Zato je za individualizacijo zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, treba upoštevati izrek odločitve in dejansko podlago le-te, torej objektivne meje pravnomočnosti odločbe. Obseg pravnomočnosti se zato presoja z razlago celotne odločbe, ne le izreka, pač pa tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – vročitev zamudne sodbe – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo – potrebnost stroškov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – stroški pravdnega postopka
Tožničin predlog za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo ni utemeljen. Glede na očitno neutemeljenost pritožbe odgovora nanjo ni mogoče šteti za potreben strošek pritožbenega postopka, vložitev pravnega sredstva pa sama po sebi tudi ne daje podlage za zaključek, da je strošek nastal po toženčevi krivdi.
Obveznost tožene stranke iz Dogovora, da zagotovi, da bo nepremičnina na dan prodaje prosta vseh bremen in obveznosti, odločilnega pomena. Pri tej obveznosti tožene stranke je šlo za sočasnost z izpolnitvijo obveznosti tožeče stranke (na dan podpisa pogodbe bi tožeča stranka morala plačati kupnino, tožena stranka pa zagotoviti, da bi bile ob plačilu kupnine že izbrisane vse hipoteke). Zato je po presoji pritožbenega sodišča zelo pomembno vprašanje, kakšen je bil dogovor med strankama o tem, kako se bo ta sočasnost izpolnitve opravila. Če nobenega posebnega dogovora ni bilo, pa bi bilo potrebno ugotoviti, kakšno postopanje izhaja iz narave posla samega.