V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno le, da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS ugotovljeno, da tožnik na dan vložitve vloge, dne 17. 12. 2020, ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi sklepa ni pojasnjena oziroma ni niti navedena. Obrazložitev sklepa torej nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno pravici stranke, mora vsebovati.
Pravne posledice izpodbijanega sklepa so prenehale z izdajo sklepa o ustavitvi postopka davčne izvršbe, pravni interes tožnice za tožbo pa je prenehal z dnem, ko je prejela sklep toženke, saj se od tega dne dalje ni več posegalo v pravne koristi tožnice. Gre namreč za ustavitev postopka v zvezi z istim sklepom z dne 21. 11. 2019, zoper katerega je tožnica vložila predmetno tožbo, ustavljeni postopek pa se ne more več nadaljevati. To pa tudi pomeni, da, v kolikor bi tožnica v tem upravnem sporu uspela, bi se odločitev nanašala na že ustavljen postopek davčne izvršbe po izpodbijanem sklepu, torej tožnica ne bi mogla v ničemer več izboljšati svojega pravnega položaja.
Tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR. Tožnik ni navedel ničesar, kar bi omajalo po uradni dolžnosti pridobljen podatek o vrednosti nepremičnine in ni predložil nobenega dokaza v prid svojim trditvam. Zatrjuje zgolj slabo stanje hiše, kar potencialno res lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer niti ni skušal dokazati niti ni ponudil lastne ocene, kakšna je realna tržna vrednost nepremičnine.