ZNB člen 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZIN člen 3, 3/2. ZUP člen 8, 146, 146/3, 146/3-3.
cepljenje - cepljenje otrok - obvezno cepljenje otrok - zdravstvena inšpekcija - ustna obravnava v upravnem postopku
Ker se je tožena stranka oprla na razlago ZNB oziroma je tožniku omejila pravico iz 8. člena EKČP in 54. člena Ustave na način, ki ni predpisan z zakonom, je izpodbijani akt nezakonit, in so bili kršeni postopkovni standardi, ki stranki zagotavljajo sodelovanje v posebnem ugotovitvenem postopku na ustni obravnavi in zagotavljajo spoštovanje načela materialne resnice.
tujci - dovoljenje za stalno prebivanje - vrnitev v prejšnje stanje - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
Tožnica v obravnavani zadevi predlaga, da sodišče izpodbijani sklep, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za vrnitev v prejšnje stanje vloge, vložene v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje družinskemu članu begunca, odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Glede na to, da je tožena stranka postopek, ki ga je vložila tožnica sicer prepozno, združila s postopki izdaje dovoljenja za stalno prebivanje družinskemu članu ostalih družinskih članov tožnice in v zadevi dne 10. 7. 2020 izdala skupno odločbo, št. 2140-54/2019/13 (1314-04), po mnenju sodišča tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje tega postopka.
denacionalizacija - parcelacija zemljišč - zavezanec za vračilo - vračilo v naravi - prostorski kompleks - ovire za vračilo v naravi
Že iz jezikovne razlage prvega odstavka 38. člena ZDen je mogoče nedvoumno sklepati, da je tožnica (ne glede na to, da - kot je nesporno ugotovljeno - ni pravna naslednica podržavljenega podjetja, ki je bilo ob nacionalizaciji likvidirano) zavezanka za vračilo podržavljenih nepremičnin v naravi (če so, seveda, za to izpolnjeni pogoji za vračanje v naravi). Podržavljene nepremičnine, ki so se (ob uveljavitvi ZDen - op. sod.) nahajale v premoženju tožnice, so bile iz njenega lastninskega preoblikovanja izločene (ravno) zaradi vloženega denacionalizacijskega zahtevka - vračila nepremičnin v naravi.
Tožnica na spornih nepremičninah ne opravlja nobene dejavnosti ter del le-teh oddaja v najem, čemur tožnica niti ne oporeka. To pa po presoji sodišča pomeni, da v tem primeru ni mogoče govoriti o okrnitvi prostorske kompleksnosti oziroma namena izrabe prostora in nepremičnin v primeru vrnitve nepremičnin v last denacionalizacijskima upravičencema z vzpostavitvijo solastninskih deležev na teh nepremičninah, saj proizvodni proces na predmetnih nepremičninah nesporno ne poteka.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču evropske unije - nadaljevanje postopka - pravni interes za upravni spor - samovoljna zapustitev azilnega doma
Člen 8(3), prvi pododstavek, točka (d) Recepcijske direktive II je treba razlagati tako, da je to, da je prosilec za mednarodno zaščito že imel priložnost začeti azilni postopek, objektivno merilo v smislu te določbe.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je Azilni dom samovoljno zapustil 19. 3. 2021 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. Pri tem lahko davčni organ bodisi zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja bodisi zavezancu za davek z začasnim sklepom za zavarovanje omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Med drugim lahko v skladu z 2. točko prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega ter zavezancu za davek prepove, sprejeti poplačilo terjatve, kot je bilo to z izpodbijanim sklepom storjeno v konkretnem primeru.
Tudi po presoji sodišča je bilo v postopku odločanja o vračilu plačanega komunalnega prispevka na podlagi desetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki je predmet obnove, treba odgovoriti na vprašanje, ali je gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 prenehalo veljati. Ker je organ v postopku, ki je sedaj predmet obnove, ugotovil, da je to prenehalo veljati, je skladno z desetim odstavkom 79. člena ZPNačrt že plačani komunalni prispevek vrnil (takratnemu) investitorju, tj. družbi A., d. o. o. S tem, ko je Upravna enota Vrhnika v nadaljevanju izdala odločbo št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018 o spremembi tega gradbenega dovoljenja, v kateri je hkrati ugotovila, da je navedeno gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 še vedno veljavno, pa je kot pristojni organ predhodno vprašanje, tj. veljavnost navedenega gradbenega dovoljenja, na katerega je organ tudi sam oprl odločbo, izdano v postopku vračila že plačanega komunalnega prispevka, rešila drugače. Iz tega razloga je po presoji sodišča pravilna odločitev organa o obnovi postopka vračila komunalnega prispevka po uradni dolžnosti.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 37, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUP člen 214, 214/1.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - odločba o prekršku - prepoved vstopa v državo - bistvena kršitev določb postopka
Po mnenju sodišča je na podlagi podatkov o storjenih prekrških tožena stranka utemeljeno zaključila, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, na drugačno odločitev pa tudi ne more vplivati dosedanje tožnikovo pridobivanje dovoljenj za prebivanje in delo, saj se izpolnjevanje pogojev presoja ob vsaki vlogi na podlagi takrat obstoječih okoliščin. Sodišče, ki se v tem delu pridružuje obrazložitvi tožene stranke in je zato ne ponavlja, le še dodaja, da ne gre prezreti, da je tožnik storil prekrške z različnih področij (varnost cestnega prometa, prijava bivališča, dovoljeni čas zadrževanja v državi, javni red in mir), kar kaže vsaj na malomarnost pri spoštovanju veljavnih predpisov in s tem dodatni razlog za domnevo, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu v Republiki Sloveniji.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - račun - sestavine računa - opravljene storitve - zasebna raba - povezano delovanje - dokazovanje
Davčni organ je tožniku dodatno odmeril DDV, ker je ugotovil, da tožnik nima ustreznih oziroma popolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1.
O zatrjevani storitvi komuniciranja s partnerji je tožnik predloži dve el. sporoči iz katerih izhaja le dopisovanje med M.M. in F.F.; iz teh dokumentov torej ne izhajata obseg in vrsta storitev, ki naj bi bile zaračunane s spornim računom in ki so bile na računu opisane kot „izvedba skrbnega pregleda in priprava končnega poročila“. Izhajajo pa te storitve po presoji sodišča iz nadaljnjih dokumentov, predloženih v zvezi z nalogo priprava poročil in analiz. V tem delu tožnik predloži obsežno elektronsko korespondenco iz katere izhaja, da je M.M. očitno pregledoval dokumente v data roomu v okviru skrbnega pregleda, da je identificiral, kaj bi bilo še dodatno treba pridobiti od podatkov, da je pripravil osnutke el. sporočil za turškega naročnika in svetovalce na prodajni strani, da je pripravil osnutek poročila o skrbnem pregledu, itd. navedeno listine kažejo na obseg in vrsto storitev, ki so skladne z opisom storitev na spronem računu. Zato po presoji sodišča ni mogoče slediti davčnemu organu, da po tem računu niso izpolnjeni pogoji za odbitek po 6. točki 82. člena ZDDV-1.
ZMed člen 45, 45/1, 45/2, 45/10. ZDIJZ člen 1, 1/1, 6, 6/1, 6/1-3, 27, 27/3. ZVOP-1 člen 4, 6.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - test javnega interesa - osebni podatki - seznanitev s podatki - mediji - objava osebnih podatkov v medijih
V konkretnem primeru je kot bistveno okoliščino treba upoštevati dejstvo, da je za informacijo o legalizaciji tožnikove gradnje, ki je osebni podatek (tožnika je mogoče posredno identificirati na podlagi podatkov o lastništvu), kar pomeni, da je razkritje tega podatka dopustno le, kolikor je javni interes za njegovo razkritje močnejši od interesa za njegovo varovanje, zaprosil medij, ki ima dolžnost posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost. Taka vloga medijev, ki izhaja iz ustavne pravice do svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS, pa ni neomejena, pač pa omejena s pravicami drugih, tudi s pravico do zasebnosti.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje - družina - šolanje - dejansko nebivanje v Sloveniji
Termin "v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela" pomeni življenje na območju Slovenije z vsemi atributi, ki ga sestavljajo, in zajema tako profesionalno oziroma poklicno življenje, obveznosti in ugodnosti, kot tudi mrežo odnosov, ki sestavljajo družinske in druge zasebne vezi. Življenje tvori paleta osebnih, družinskih, socialnih, kulturnih, ekonomskih in drugih odnosov, vse to pa predstavlja dejansko življenje posameznika.
To, da prosilec nima osebnega dokumenta, po ustaljeni sodni praksi ne zadostuje za omejitev gibanja, ampak je ta razlog za omejitev gibanja podan, če obstaja očiten dvom v njegovo istovetnost.
Pogoj za omejitev gibanja na podlagi četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni uvedba kazenskega postopka ali izdana mednarodna tiralica, ampak gre v okviru postopka mednarodne zaščite za to, da se tožniku omeji gibanje (tudi) zaradi preprečitve ogrožanja varnosti države ali ustavne ureditve Republike Slovenije.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - pravica do odbitka vstopnega DDV - račun
Drugače izhaja iz ugotovitev davčnega organa, ki za vsak posamezen račun podrobno navaja, v čem je pomanjkljiv kot listina in nato analizira še vse ostale okoliščine v zvezi z njegovo izdajo oziroma prejemom ter zaračunanimi storitvami. Pri tem ugotavlja, da so računi nepopolni, ostala dokumentacija pa prirejena oziroma naknadno sestavljena za namene DIN in obenem neustrezna. Na podlagi takšnih ugotovitev davčni organ zaključi, da ni dokazil o tem, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene in tudi ne, da so bile uporabljene pri opravljanju dejavnosti tožeče stranke, ter zato odbitka vstopnega DDV po teh računih tožeči stranki ne prizna.
izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku - vezanost na odločitev kazenskega sodišča
Za ugotavljanje okoliščin, ali obstaja verjetnost, da bi bil tujec v državi prosilki mučen ali da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo, skladno s 14. točko prvega odstavka 522. člena ZKP v zvezi z 528. členom ZKP, sta pristojni kazenski sodišči in minister za pravosodje ne more posegati v okoliščine, ki jih je že ugotavljalo kazensko sodišče in katerega odločitve so pravnomočne, saj za to ni pristojno. Republika Slovenija - Ministrstvo za pravosodje RS je po 530. členu ZKP pristojna le, da ugotovi ali je tožniku (tj. tujcu, katerega izročitev se zahteva) priznana mednarodna zaščita ali gre za vojaško kaznivo dejanje ali politično kaznivo dejanje in da je bil pred tem izveden sodni postopek v okviru kazenskih sodišč.
Tožnik ugovorov, ki se nanašajo na izpolnjevanje samih pogojev za izročitev, v upravnem delu postopka izročitve in zato v tem upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločitve ministra za pravosodje, ne more več uspešno uveljavljati.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim dopisom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, temveč je po vsebini zgolj spremni dopis, ki ga je tožena stranka poslala tožniku ob vročanju sodbe Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. ZSV ....
Prav tako ni upravni akt tudi sodba Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. ZSV .... Navedena sodba sodišča ni izdana v okviru izvrševanja pravne funkcije, temveč gre za odločitev sodne veje oblasti.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniške storitve - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep ne vsebuje nikakršne obrazložitve glede odločitve tožene stranke, da tožnikov zahtevek v delu, ki presega 436,64 EUR, zavrne. Sklepa tako v zavrnilnem delu ni mogoče preizkusiti, kar v skladu s 7. točko 2. odstavka 237. člena ZUP predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - pravica do izjave
Tožena stranka tožniku ni dala možnosti, da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe izrekel o pomembnih dejstvih za odločitev.
Iz tožbenih navedb v povezavi z navedenimi štirimi tožbenimi ugovori ne izhaja, da bi bili ti ugovori očitno neutemeljeni. Poleg tega, ko državni organ v enem letu po zaključku postopka naloži stranki vrnitev denarnega zneska v višini 1083,33 EUR iz naslova izplačane brezplačne pravne pomoči, mora tak zavezanec dobiti možnosta, da se pred izdajo upravne odločbe o naložitvi omenjene obveznosti izjasni o predmetni obveznosti. Zato je bila omejitev pravice do izjave v konkretnem primeru v neskladju z načelom sorazmernosti.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika
V pozivu z dne 28. 5. 2020 je tožena stranka tožnico pozvala, da lahko spričo podanih razlogov za zamenjavo odvetnika predlaga odvetnika za zastopanje z opozorilom, če ga ne bo predlagala, ji ga bo organ določil sam. V odgovoru z dne 4. 6. 2020 tožnica ni predlagala določenega odvetnika za zamenjavo. Zato sodišče lahko sledi utemeljitvi izpodbijanega akta.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujna zadeva - prednostna zadeva
ZInfP v četrtem odstavku 10. člena določa, da so postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju izda informacijski pooblaščenec, po tem zakonu nujni in prednostni. Navedeno pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zaradi česar je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.