ZVO-1 člen 143, 143/2, 145, 145/2. ZJS-1 člen 24, 24/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve - plomba v zemljiški knjigi - molk organa - tožba zaradi molka organa - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok
Sodišče ugotavlja, da gre pri obveznosti do RS iz naslova vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP za obveznost, ki je - tako kot davčne obveznosti - javnopravne narave in ki je ugotovljena s pravnomočno in izvršljivo odločbo sodišča. Določilo, da do spodbud niso upravičene osebe, ki nimajo poravnanih takšnih obveznosti do RS, ni neskladno z zakonom in ne v nerazumni povezavi s predmetom pravnega urejanja, tudi ko gre za Javni poziv, ki je namenjen socialno šibkim osebam. Z dodeljevanjem spodbud Eko sklada se primarno zasleduje njihov ekološki namen (kar izhaja že iz zakonske opredelitve dejavnosti Eko sklada, glej 144. člen ZVO-1), sekundarno se pri določenih spodbudah, kot je tudi spodbuda po predmetnem Javnem pozivu, zasleduje tudi socialni namen. Pri tem pa ni nerazumna izključitev, po kateri se javna sredstva ne morejo dodeliti osebi, ki ima dolg do javnih sredstev, to je neporavnane obveznosti do RS iz naslova neupravičeno prejete brezplačne pomoči, torej osebi, ki je neupravičeno prejelo storitev socialne narave (prim. 1. člen ZBPP) in ki svojega dolga iz tega naslova ni poravnala.
Rok za tožbo zoper izpodbijani akt začne teči z vročitvijo upravnega akta (prvi odstavek 23. člena ZUS-1), tožbo pa je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Tožnika sta tožbo vložila priporočeno po pošti 22. 6. 2021, ko jima sklep Vlade RS z dne 27. 5. 2021 še ni bil vročen. Glede na navedeno nesporno dejstvo, da tožnikoma sklep Vlade z dne 27. 5. 2021 ni bil vročen, glede na citirani določbi 23. in 28. člena ZUS-1, tožnika vlagata tožbo preuranjeno. Nujnost kot razlog za vložitev tožbe pred vročitvijo sklepa Vlade RS, zaradi odločitve o začasni odredbi, ni zakonski razlog, ki bi ga lahko sodišče upoštevalo mimo določb ZUS-1 in preuranjene vložitve tožbe ne opravičuje in ne vzpostavlja obstoja procesne predpostavke pravočasnosti tožbe.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 46, 46/11, 46/3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47, 52, 52/1.
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil izpostavo Azilnega doma in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik oziroma svetovalka za begunce pa tudi nista izkazala, da je njegovo izginotje posledica okoliščin, na katere ni imel zadostnega vpliva.
Upravno sodišče v tej zadevi nikakor ne šteje, da zapustitev države avtomatično pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pritožba - preuranjena tožba
Ker glede na navedeno izpodbijana odločba še ni postala dokončna, saj je zoper njo dopustna pritožba v upravnem postopku, je tožba, vložena v upravnem sporu, prezgodnja.
dostop do informacij javnega značaja - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrženje tožbe
Ker tožnik v tem upravnem sporu tako izpodbija 1. točko izreka dokončnega upravnega akta, ki je bil že odpravljen s citirano sodbo št. I U 1982/2019 z dne 28. 5. 2021 (zoper katero pritožba ni dovoljena), zato so učinki pravnomočnosti nastopili že s samo izdajo navedene sodbe oziroma z njeno vročitvijo tam imenovani Javni agenciji A. kot tožeči stranki v navedeni zadevi št. I U 1982/2019. S tem v konkretnem upravnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka iz 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 za vsebinsko presojo 1. točke izreka izpodbijanega akta.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3. URS člen 22. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pravica do izjave - enako varstvo pravic - bistvena kršitev določb postopka
Pred izdajo končne zavrnilne odločitve je treba posamezniku vedno predočiti vse relevantne okoliščine in dejstva, na katerih bo v konkretnem primeru temeljila odločba, ker je to ena od temeljnih ustavnih pravic, določenih v 22. členu Ustave.
ZIUOOPE člen 12, 12/1, 16, 16/1. ZIUPDV člen 38, 38/1.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - pravočasnost vloge - tek roka - instrukcijski rok - prekluzivni rok - jasnost izreka
Res je sicer, da je v določbah prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE določeno, da mora delodajalec, če želi uveljavljati pravico do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, vlogo vložiti najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar pa je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, naslovljenega Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96, 96/5. ZDDV-1 člen 5, 32, 32/2, 94, 94/1, 94/2.
javni razpis - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - zmotna uporaba materialnega prava - davek na dodano vrednost (DDV) - obveznost plačila DDV - identifikacija za namene DDV
Sodišče meni, da je toženka pri odločitvi, da tožniku pri izplačilu nepovratnih sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev, ne prizna stroškov DDV, zmotno uporabila materialno pravo. Tožnik ima prav, ko v tožbi zatrjuje, da stališče toženke pomeni, da pravzaprav nobenemu ne bi mogel biti priznan strošek DDV, saj se navsezadnje vsak davčni zavezanec lahko identificira za namene DDV. Kolikor bi bil namen Uredbe in Javnega razpisa, da se DDV upravičencem do sredstev ne priznava kot upravičen strošek, bi bilo to tudi določeno.
kmetijstvo - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev tožbe - opravičen vzrok za zamudo - okoliščine niso izkazane - roka za vložitev tožbe - prepozna tožba
Zamuda, ki je nastala zaradi zbiranja dokumentacije, ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje. Tožnik bi namreč tožbo lahko vložil pred iztekom tožbenega roka ter bi dokumentacijo, ki jo je iskal, predložil kasneje oziroma bi se nanjo le skliceval. Po zakonski ureditvi listine kot dokazila niso sestavni del same tožbe, ampak so njene priloge (glej tudi 107. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Posledica nepredložitve dokaznih listin, na katere se sklicuje tožba, je tako lahko le, da stranka kakšnih dejstev ne bo dokazala, kar pa je obenem treba razlagati v smislu, da ima to za stranko takšne posledice le, če bi listine mogla predložiti, ne pa tudi, če tega ne more, ker so npr. pri toženki, oziroma če so del upravnega spisa zadeve, vendar jih sodišče ni pridobilo. Podlage za zaključek, da ne glede na povedano tožnik v predpisanem roku tožbe ne bi mogel vložiti, njegove navedbe ne dajejo. Prav tako podlage za drugačno presojo ne daje tožnikovo posplošeno sklicevanje na razmere zaradi COVID-19 ukrepov.
ZDavP-2 člen 143, 143/1, 145, 145/1, 145/2, 145/2-9, 155.
davčna obveznost - izvršljivost - izvršilni naslov - izpodbijanje - upravni spor - predmet izvršbe
Pri davčni izvršbi gre za poseben postopek, ki se opravi v primeru, kadar dolžnik svoje davčne obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen v izvršilnem naslovu.
Kolikor zavezanec svoje obveznosti ne plača, je predmet izvršbe tisti del premoženja dolžnika, na katerega se lahko poseže z namenom prisilne izterjave zapadle obveznosti.
Neutemeljene so tožbene navedbe, da tožena stranka pri izračunu stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje ne bi smela upoštevati površin vseh njenih kmetijskih zemljišč, pač pa zgolj poškodovane površine. Že iz jezikovne razlage 2. alineje 3. točke 4. člena ZOPNN izhaja, da je treba škodo ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu (torej na vseh zemljiščih). Formula za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu je skladna z zgoraj citiranimi tretjim odstavkom 39. člena, 1. alinejo prvega odstavka 37. člena in 2. alinejo 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN. Opisan način izračuna povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu po presoji sodišča tudi ni neustaven, saj upravičencev ne obravnava neenako.
ZUP člen 129,129/1, 129/1-1, 129/1-2, 279, 280, 280/1. ZUS-1 člen 5, 5/2. ZUreP-2 člen 58, 58/4.
pravni interes - predlog za izrek ničnosti - zavrženje predloga
Koncesijski akt je po svoji pravni naravi predpis (Vlade ali lokalne skupnosti) in torej nima značilnosti upravne zadeve, kot je opredeljena v 2. členu ZUP, da je to odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.
Tožnika v tožbi zatrjujeta (enako sta zatrjevala v predlogu za izrek ničnosti odločbe), da pravni interes izkazujeta, ker je koncesionar z njima na podlagi odločbe o podelitvi koncesije sprva skušal skleniti sporazum o ustanovitvi služnostne pravice, nato pa je bil sprožen tudi postopek omejitve njune lastninske pravice na njunih nepremičninah. S tem pa pravnega interesa po presoji sodišča tožnika ne moreta izkazovati. Prav nasprotno, navedeno kaže, da imata le dejanski (in bodoči) interes, da ne bi bili uvedeni postopki omejitve njune lastninske pravice. Dejanskega interesa pa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati. Pravno korist kot neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist3 bosta tako tožnika izkazovala šele v morebitnem postopku, ki (če) bo voden zaradi omejitve njune lastninske pravice na nepremičninah v zvezi s podelitvijo koncesije.
URS člen 157. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo ustavnih pravic - splošni akt - odlok občine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Določb spornih odlokov Občine Bohinj, ki jih s tožbo izpodbija tožnik, ni mogoče šteti za posamični akt, ki bi sploh lahko bil dopusten predmet upravnega spora. Ker je za presojo abstraktnih splošnih aktov po določbi 3. alineje 1. odstavka 160. člena URS v zvezi z 21. členom ZUstS pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije, je to sodišče obravnavano tožbo tožnika zavrglo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - višina nadomestila - večkratnik izračunanega nadomestila - nezakonitost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila
Po oceni sodišča sporna določba občinskega odloka o odmeri dodatnih točk za del območja v višini 400 točk (to je odmero dodatnega nadomestila v višini 300 %) ne predstavlja izpeljave katerega od zakonskih kriterijev za izračun višine nadomestila. Interes občine po pridobitvi čim več sredstev sam po sebi nima nobene povezave z značilnostmi nezazidanih stavbnih zemljišč, za katera se zaračunava nadomestilo.
ZIUOOPE člen 16, 16/1. ZIUPDV člen 38, 38/1. ZUP člen 63, 63/1, 67, 67/1.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - prepozna vloga - tek roka - subvencija - nepopolna vloga - dopolnitev
Sodišče sodi, da bi moral toženec prejeto tožničino obvestilo o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom in pisno odredbo šteti za nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo po ZUP. Ta namreč opredelitve vloge ne podaja, določa pa, da so z vlogami mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe (prvi odstavek 63. člena ZUP). V obravnavanem primeru se je tožnica na toženca, kar med strankama postopka ni sporno, obrnila najprej z obvestilom o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, dne 14. 9. 2020 pa je tožencu predložila obvestilo in pisno odredbo, kar po mnenju sodišča (tudi) predstavlja vlogo iz prvega odstavka 63. člena ZUP.
(Ne)pravilnost vročanja poziva na dopolnitev listin v zvezi s postopkom ustavitve odločanja o podaljšanju enotnega dovoljenja za bivanje in delo se je izkazalo za sporno okoliščino med strankama šele v upravnem sporu, ker tožnik te možnosti ni dobil v upravnem postopku pred izdajo odločbe. Iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi bili tožbeni ugovori oziroma argumenti glede nepravilnosti vročanja očitno neutemeljeni. Zato je omejitev pravice do obrambe oziroma izjave v konkretnem primeru nesorazmerna in je zaradi tega izpodbijani akt nezakonit.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 6, 14. ZUP člen 146, 164, 164/1, 164/2, 243. ZKme-1 člen 58, 58/1, 96/1, 96/2. Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih točka A, A.3.7., D, D.1.1.
inšpekcijski postopek - prepoved prometa z živili - prepoved prodaje živila brez ustreznih dokazil o neoporečnosti - nadomestna odločba - opredelitev do dokaznih predlogov - pravica stranke do izjave - kršitev pravil splošnega upravnega postopka
Glede nadomestne odločbe določba 243. člena ZUP ni namenjena odpravi tehničnih pomanjkljivosti izreka odločbe, ampak je namenjena drugačni odločitvi o pravici ali obveznosti stranke. Če je uspeh dopolnjenega ugotovitvenega postopka negativen in ne vpliva na že sprejeto odločitev v upravni zadevi, pa pogoji za izdajo nadomestne odločbe niti niso izpolnjeni.
Tožeča stranka že od seznanitve z rezultati analize le tem oporeka in ugovore utemeljuje s priloženimi rezultati analiz pristojnih laboratorijev, do teh analiz pa se prvostopenjski organ ni opredelil ne med postopkom in ne v izpodbijani odločbi. Tožena stranka ni imela podlage, da ne bi upoštevala dokazov, ki jih je predložil tožnik, saj tožnikovim predlogom za dokazovanje ni oporekala neodvisnosti, objektivnosti in preglednosti. Do teh dokazov bi se torej prvostopenjski organ moral opredeliti.
Tožnica je s tožbo z dne 19. 10. 2018 sprožila upravni spor, četudi ji je prosilec A. A. predhodno preklical pooblastilo za zastopanje že dne 17. 10. 2018 in s tem seznanil tako tožnico, kot tudi Ministrstvo, zato je utemeljen in logičen zaključek tožene stranke, da tožnica, ker ni imela izkazanega pooblastila prosilca za vložitev tožbe, ni upravičena do nagrade za sestavo tožbe z dne 19. 10. 2018 in tudi ne do nagrade za preostale uveljavljane izvensodne storitve.
ZNB člen 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZIN člen 3, 3/2. ZUP člen 8, 146, 146/3, 146/3-3.
cepljenje - cepljenje otrok - obvezno cepljenje otrok - zdravstvena inšpekcija - ustna obravnava v upravnem postopku
Ker se je tožena stranka oprla na razlago ZNB oziroma je tožniku omejila pravico iz 8. člena EKČP in 54. člena Ustave na način, ki ni predpisan z zakonom, je izpodbijani akt nezakonit, in so bili kršeni postopkovni standardi, ki stranki zagotavljajo sodelovanje v posebnem ugotovitvenem postopku na ustni obravnavi in zagotavljajo spoštovanje načela materialne resnice.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičena odsotnost - poskus vrnitve v republiko slovenijo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Prvostopenjski organ je po mnenju sodišča pravilno ugotovil, da pogoj dejanskega življenja v tem obdobju dalje ni izpolnjen, ker v primeru tožnika niso podani razlogi za upravičeno odsotnost, ki so določeni v tretjem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP. Po presoji sodišča je bilo pravilno ugotovljeno, da če neka oseba ni pridobila vizuma, to ni razlog upravičene odsotnosti iz tretjega odstavka 2. člena citiranega zakona. Upravičen razlog bi bil, če bi bila oseba zavrnjena pri vstopu v Republiko Slovenijo. Tožnik pa tudi po koncu vojne takoj vizuma niti ni poskušal pridobivati, kasneje pa ga je dobil.
Ni mogoče slediti tožnikovim navedbam, da bi mu vojne razmere preprečevale, da bi se lahko vrnil v Republiko Slovenijo in v njej živel, saj bi se tudi v primeru, če bi se mobilizacija štela kot razlog upravičene odsotnosti, lahko po koncu vojne vrnil. Sodišče tudi ni moglo slediti navedbam tožeče stranke na glavni obravnavi, da je tožnik Slovenijo zapustil zaradi posledic izbrisa, saj je na zaslišanju v upravnem postopku povedal, da je Slovenijo zapustil prostovoljno in da je to, da je izbrisan, izvedel iz medijev nekje 1992.