Prenovitev je ugasnitev glavne obveznosti zaradi ustanovitve nove glavne obveznosti, ki ima drugačen predmet izpolnitve ali drugačno pravno podlago. Prenoviti je mogoče samo neizpolnjeno obveznost. Zato izpolnitev obveznosti izključuje njeno prenovitev.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 299, 299/5, 364, 364/7, 371, 371/2.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - branje zapisnikov o izpovedbah privilegiranih prič - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je prekršilo obsojenčeve pravice obrambe in je to vplivalo na zakonitost sodbe, saj iz zapisnika o glavni obravnavi v ponovljenem sojenju ne izhaja, da je sodišče odločalo o obsojenčevih dokaznih predlogih, ki jih je predlagal pri svojem prvem zagovoru (med drugim zaslišanje vnuka, ki je bil na prvem sojenju zaslišan, in žene, ki se je pričevanju odrekla). Zgolj navedba v zapisniku, da je sodišče v soglasju s strankama prebralo listinsko dokumentacijo, ne zadostuje. Za branje listinske dokumentacije namreč soglasje strank ni potrebno, če pa so bili mišljeni tudi zapisniki o zaslišanju prič, pa velja, da zapisnika o zaslišanju privilegirane priče tudi s soglasjem strank ni dopustno prebrati.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - koristi otroka
Sodna praksa je v večini primerov res taka, da so otroci ob razvezi zakonske zveze dodeljeni materi. Vendar to ni pravilo, ampak vsakokrat posebej posledica presoje, da bodo otroci zaradi vseh okoliščin v varstvu in vzgoji pri materi bolje preskrbljeni.
ZDen v določbi 29. točke 1. odstavka 3. člena izrecno določa, da so izpolnjeni pogoji za vrnitev arondiranih kmetijskih zemljišč, če upravičenci niso dobili ustreznih zemljišč. Tožnik v upravnem postopku ni uveljavljal in dokazoval okoliščin, ki bi kljub ugotovljeni približno enaki vrednosti zemljišč kazale na neustreznost dodeljenih zemljišč. Le s pavšalnimi navedbami tožnik ni uspel dokazati, da nadomestna zemljišča niso ustrezna.
ZOR člen 11, 13, 104, 113, 189, 189/2, 200, 200/2, 277.URS člen 22.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - kriteriji za odmero - čas odmere odškodnine - ohranitev realne vrednosti odškodnin za negmotno škodo - revalorizacija - inflacija - začetek teka zamudnih obresti - sodni zaostanki - zloraba procesnih pravic
Odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka mora imeti utemeljene razloge npr. v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Gre za pravni standard, ki ga ni mogoče primerjati z očitki o sodnih zaostankih in ga tudi ni mogoče kar posplošeno izraziti v neki načelni časovni meji, od katere naprej je treba šteti, da gre za dolgo čakanje na odmero odškodnine. Nikakor tudi ne gre za avtomatizem, ki bi bil povezan morda s prezaposlenostjo sodišča, saj so za reševanje tega problema predvideni drugi instrumenti.
Če je bil dejanski prehod zasebnega zemljišča v družbeno lastnino opravljen na podlagi pravnega posla, bi moral upravni organ odstopiti tako zahtevo v pristojno reševanje sodišču, ker po 1. odstavku 56. člena ZDen odloča o zahtevku za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen sodišče.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga - prekluzivni roki - dovoljenost revizije zoper sklep
Rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka je natančno določen: četrti mesec od dneva, ko je mirovanje postopka nastopilo (torej od konca tretjega meseca do konca četrtega meseca, šteto v skladu z določili ZPP). Rok je prekluziven, ni ga mogoče podaljšati niti z vložitvijo pritožbe.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-3. ZSamS člen 11, 37, 37/1, 40, 40/1, 40/2.
bistvene kršitve določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - dogovor o notranji arbitraži - ustanovitev arbitraže
Ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče odločilo v sporu med članoma poslovnega sistema, katerega člani so se dogovorili, da bodo za reševanje medsebojnih sporov ustanovili notranjo arbitražo, ta pa ni bila ustanovljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VS05716
URS člen 26, 138, 140.UZIU člen 5. ZUpr člen 101.ZPDF člen 3, 3/6.ZOR člen 172.
pravica do povračila škode - razmerje med državo in občino kot lokalno skupnostjo - odgovornost države - pasivna legitimacija - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - uresničevanje lokalne samouprave - delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti - pristojnost za izvajanje upravnih nalog
Za pravilno izvajanje upravnih nalog je v prvi vrsti odgovorna država. Kadar pooblasti za izvajanje svojih nalog organe lokalnih skupnosti, s tem nanje prenese le izvajalsko delo, ne pa tudi svoje (odškodninske) odgovornosti za pravilno opravljeno delo.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja drugačno presojo ugotovljenih dejstev ob drugačni razlagi prava, gre za uveljavljanje nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa po določbi 2. odst. 420. čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Vrednost spornega predmeta je sestavni del tožbe oziroma nasprotne tožbe. Ker toženec v nasprotni tožbi ni navedel vrednosti spora, vrednost spora po tožbi pa ni presegala zneska 50.000,00 din, ki je predstavljal mejno vrednost za dovoljenost revizije, toženčeva revizija ni dovoljena.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda sokrivda - povrnitev gmotne in negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Krivda za nesrečo je obojestranska, ker je posledica napačne vožnje obeh udeležencev. Toženka je prekršila pravilo prednosti, ki je eno temeljnih pravil varnosti cestnega prometa. Zato je njen del krivde večji in znaša 70 odstotkov. Tožnik je znatno prekoračil dovoljeno hitrost in s tem soprispevl k nesrečo. Njegov del krivde je 30 odstotkov.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - vsebina sporazuma - izvršljivost sporazuma
Veljaven je sporazum o ustanovitvi zastavne pravice po 251c členu ZIP, ki ne vsebuje podatka o dospelosti zavarovane terjatve, vendar je ta določena v posojilni pogodbi, ki je njegov sestavni del.
upravičenec do denacionalizacije - podržavljenje s pravnim poslom, katerega ničnost določena s 6. členom Odloka AVNOJ - stališče ustavnega sodišča
Če je bilo premoženje podržavljeno s pravnim poslom, ki v trenutku sklenitve ni bil ničen, ničnost pa je bila določena s 6. členom Odloka AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Ur.l. DFJ, št. 2/45), je potrebno pri pravnem vprašanju, komu je bilo premoženje podržavljeno, upoštevati stališče Ustavnega sodišča RS (odločba Up 332/97 z dne 19.3.1998), po katerem je potrebno šteti, da je bilo premoženje podržavljeno že s samo uveljavitvijo Odloka AVNOJ.
ZPP člen 3, 3/3, 292, 306, 306/4, 308, 309, 385, 392, 412, 412/1.ZZZDR člen 96, 98, 99.
res transacta - priznanje očetovstva - izpodbijanje sodne poravnave - zakonski spori - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo - spori iz razmerij med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva s sporazumom strank - razpolaganje z zahtevkom - nedopustna razpolaganja - učinki sodne poravnave
Državno tožilstvo RS je z zahtevo za varstvo zakonitosti upravičeno izpodbijati odločitev sodišča v zvezi z dovolitvijo ali zavrnitvijo sodne poravnave. Pri tem sme uveljavljati razloge, s katerimi se utemeljuje zahteva za varstvo zakonitosti, ne pa razlogov za tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
Nepopolna in nerazumljiva vloga, ki jo stranka, kljub pozivu sodišča in opozorilu na posledice, če vloge v roku ne bo dopolnila, ne dopolni, se zavrže.
Tožniki so lahko upravičeni le do kapitalskega deleža njihovega pravnega prednika oz. upravičenca na premoženju javne trgovinske družbe (osebne družbe), ki je ob nacionalizaciji (zaplembi)
prenehala, njeno premoženje pa je prešlo v last FLRJ, ne pa tudi do celotnega premoženja te družbe. Zato pravočasni zahtevek enega upravičenca ne more biti v korist vseh upravičencev. Zahtevek tožnikov, ki so se priključili prvemu upravičencu po preteku roka iz 1. odstavka 64. člena ZDen, je bil zato pravilno zavržen kot prepozen.
pravica do solidarnostne pomoči - stvarna pristojnost
Po mnenju Vrhovnega sodišča je pravica do solidarnostne pomoči po pravni naravi in po vsebini enaka socialno varstvenim dajatvam, ki jih določa ZSV, kar pomeni, da predstavlja socialni prejemek, je za spore, do katerih pride pri uveljavljanju te pravice, če se prejemek uveljavlja zaradi smrti delavca v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS, podana pristojnost socialnega sodišča.