bistvena kršitev določb pravdnega postopka - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - izpodbijanje podlage in višine tožbenega zahtevka - denarna odškodnina - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Revizijsko sodišče je moralo razveljaviti sodbo sodišča druge stopnje v celotnem obsegu, ker je zaradi pritožbe toženke ostala sporna podlaga spora. Zaradi take procesnopravne situacije, ki omogoča pritožbenemu sodišču v zvezi s toženkino pritožbo sprejetje vseh možnih odločitev iz prvega odstavka 366. člena ZPP, torej poleg zavrnitve pritožbe ali spremembe višine posameznih odškodnin oziroma sodbe sodišča prve stopnje tudi njeno razveljavitev, revizijsko sodišče ob odprti podlagi (ki predstavlja pogoj za odločanje o višini - primerjaj argumente z vmesno sodbo - 330. člen ZPP) ni moglo odločati o utemeljenosti višine posameznih odškodninskih zahtevkov, kar je bil predmet tudi tožnikove revizije. Ti procesnopravni razlogi so tako terjali razveljavitev izpodbijane sodbe tudi na podlagi tožnikove revizije.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS05718
ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4.ZZZDR člen 54. ZIP člen 251c.
izvršba na nepremičnino - skupno premoženje - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba
Zakonec, ki ne poskrbi, da se njegova pravica iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi vpisana le na njegovega zakonca, vpiše v zemljiško knjigo, ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitve, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno.
ZTSPOZ (1990) člen 99, 99/1, 99/2.UZITUL člen 4, 4/1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari - škoda po nezavarovanem vozilu - pasivna legitimacija zavarovalnice
Za čas pred uveljavitvijo ZOZP je treba 99. člen ZTSPOZ (1990) v skladu s prvim odstavkom 4. člena UZITUL razlagati tako, da se upoštevajo nov pravni red, temeljna načela odškodninskega prava in nastanek več zavarovalnic v državi. Ta izhodišča narekujejo tako razumevanje določb prvega in drugega odstavka 99. člena ZTSPOZ (1990), po katerem je v primeru škode, povzročene z nezavarovanim motornim vozilom, odškodninsko odgovorna katerakoli zavarovalnica v državi, pri kateri je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
Kadar je v upravnem sporu odločeno le o tožbi denacionalizacijskega zavezanca in ker je bila njegova tožba zavrnjena, tožnik kot prizadeta stranka s pritožbo zoper prvostopno sodbo ne izkazuje pravnega interesa, saj tudi ne napada razlogov prvostopne sodbe, na podlagi katerih je prvostopno sodišče presojalo ugovore tega zavezanca kot tožnika.
ZPP (1977) člen 81, 385, 385/3, 387.ZOR člen 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 218.SZ člen 29.
zakoniti zastopnik - upravljanje stanovanjskih hiš - aktivna legitimacija upravnika - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in novi dokazi
Zakoniti zastopnik ima v pravdnem postopku glede neobstoja svoje aktivne legitimacije enak položaj kot pogodbeni zastopnik oziroma pooblaščenec. Nastopa v imenu zastopanega (81. člen ZPP). Stranka v postopku je zastopani sam.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - povrnitev škode - denarna odškodnina - odškodninska odgovornost
Ker je bil tožnik na glavni obravnavi navzoč in je soglašal s tem, da se narok opravi brez njegove odvetnice, ne gre za kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
ZOR člen 10, 145, 446, 754, 759, 759/2, 772, 780, 780/3.
komisijska pogodba - dajanje računa - obveznosti komisionarja - prenos pravic - prenos obveznosti
Komisionarjeva obveznost "dajanje računa" komitentu iz 3. odst. 780. člena ZOR se nanaša le na prenos dejansko oz. materialno že pridobljenih pravic iz (prodajnih) pogodb, sklenjenih po komitentovem nalogu s tretjimi, ne pa na prenos komisionarjevih pravic okvirnih (dobavnih) pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami, ker te pogodbe predstavljajo le podlago za sklenitev konkretnih (prodajnih) pogodb s tretjimi.
"Dajanje računa" iz 3. odst. 780. člena ZOR ne zajema komisionarjeve obveznosti prenos obveznosti iz pogodbe s tretjimi osebami na komitenta.
dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - pridobitev solastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino - pritikline - superficies solo cedit
Osnovni pogoj za uporabo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ je, da je graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu.
Tožnika sta vedela, da vlagata v tujo nepremičnino, saj sta zatrjevala očetovo soglasje za tako vlaganje.
Pri prezidavah, dozidavah, nadzidavah ali adaptacijah obstoječega objekta je mogoče govoriti o novi stvari v smislu pravnega pravila paragrafa 418 ODZ le v primerih, ko gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali ko gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Povečanje za bivanje uporabne površine v stanovanjski hiši ali ureditev dodatnega stanovanja poleg že obstoječega ne spremeni identitete hiše. Kljub tej spremembi ostaja še vedno hiša s prvotnim namenom, saj sprememba omogoča le uporabo stanovanjskih prostorov več stanovalcem oziroma ugodnejšo uporabo enakemu številu stanovalcev.
ZZZDR člen 123, 123/1.ZIZ člen 54, 54/2, 59, 59/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - preživljanje polnoletnega otroka - prekinitev rednega šolanja in prenehanje preživninske obveznosti
Sodba, s katero je bila določena preživnina, po upnikovi polnoletnosti izgubi lastnost izvršilnega naslova, če se upnik redno ne šola.
Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je ugasnil izvršilni naslov, ki je nastal v času mladoletnosti preživninskega upravičenca.
vrnitev stvari - zavezanci za denacionalizacijo - fizične osebe
Pravna podlaga za odločanje o tožbenem zahtevku je v določbah ZDen, saj tožnik ni uveljavljal kake druge dejanske in pravne podlage za svoj lastninski zahtevek. Zato so pravilni tudi razlogi obeh sodišč, da bi tožnik moral svoje trditve v zvezi z odločbo z dne 26.9.1960 uveljavljati v postopku za denacionalizacijo. Te pravde, ki teče med fizičnimi osebami, ni mogoče uvrstiti med denacionalizacijske postopke. Kdo so stranke oziroma zavezanci denacionalizacijskega postopka in kdo organi odločanja, je določeno v 60. in 51. členu ter v petem poglavju ZDen. Ker tožnik svoj zahtevek utemeljuje na ZDen, ne more z vložitvijo tožbe neposredno proti sedanjim lastnicam spornih stanovanj obiti določb ZDen o tem, da fizične osebe niso zavezanke za denacionalizacijo.
ZOR člen 154, 200.KZ člen 169, 170, 171.URS člen 34, 35, 39.
denarna odškodnina - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - javna glasila - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do obveščenosti
Protipravnost ravnanja pisca članka je izključena, čeprav so bile v članku uporabljene nekatere trde, žaljive in posplošene ocene o oškodovancu, kadar je zapisano mogoče razumeti kot kritiko stanja v določenem športu oziroma kot kritiko ravnanja oškodovanca kot športnega funkcionarja, in ne kot napad na njegovo osebnost, kot sramotitev, poniževanje in podobno. Prag, ki je pomemben za navedeno oceno, se presoja v vsakem primeru posebej in je pri obravnavanju zadev javnega pomena višji kot v zadevah zasebnega pomena.
Prenovitev je ugasnitev glavne obveznosti zaradi ustanovitve nove glavne obveznosti, ki ima drugačen predmet izpolnitve ali drugačno pravno podlago. Prenoviti je mogoče samo neizpolnjeno obveznost. Zato izpolnitev obveznosti izključuje njeno prenovitev.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 299, 299/5, 364, 364/7, 371, 371/2.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - branje zapisnikov o izpovedbah privilegiranih prič - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je prekršilo obsojenčeve pravice obrambe in je to vplivalo na zakonitost sodbe, saj iz zapisnika o glavni obravnavi v ponovljenem sojenju ne izhaja, da je sodišče odločalo o obsojenčevih dokaznih predlogih, ki jih je predlagal pri svojem prvem zagovoru (med drugim zaslišanje vnuka, ki je bil na prvem sojenju zaslišan, in žene, ki se je pričevanju odrekla). Zgolj navedba v zapisniku, da je sodišče v soglasju s strankama prebralo listinsko dokumentacijo, ne zadostuje. Za branje listinske dokumentacije namreč soglasje strank ni potrebno, če pa so bili mišljeni tudi zapisniki o zaslišanju prič, pa velja, da zapisnika o zaslišanju privilegirane priče tudi s soglasjem strank ni dopustno prebrati.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - koristi otroka
Sodna praksa je v večini primerov res taka, da so otroci ob razvezi zakonske zveze dodeljeni materi. Vendar to ni pravilo, ampak vsakokrat posebej posledica presoje, da bodo otroci zaradi vseh okoliščin v varstvu in vzgoji pri materi bolje preskrbljeni.
začasna odredba - pogoji za izdajo - vezanost na tožbo in odločbo v istem upravnem sporu
Začasna odredba po 62. členu v skladu z 69. členom ZUS je predvidena le v upravnem sporu, ki je začet s tožbo, vloženo po 3. odstavku 1. člena ZUS, pa še to le v primeru, če je z njo izpodbijano dejanje, ki še traja (3. odstavek 62. člena ZUS). Začasni odredbi po 1. in 2. odstavku 69. člena ZUS sta vezani na tožbo in odločbo, izpodbijano v istem upravnem sporu.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - pravno priznana škoda - ugriz psa
Po ugotovitvah postopka se je tožnica bala psov že prej in zaradi napada toženčevega psa naj bi se ta strah le še povečal. To pa naj bi se posledično odražalo predvsem v njenem omejenem gibanju (sprehodih), kar naj bi zmanjševalo njeno življenjsko aktivnost. Toda ugotovljene okolnosti, ki naj bi izkazovale to obliko škode, glede na majhen obseg in naravo omejitve, ne utemeljujejo obstoja navedene oblike škode. Neznatna škoda ni pravno priznana škoda.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, in sme zavrniti izvedbo dokazov za ugotovitev dejstev tudi, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč. Mora pa sprejeti dokazni predlog, kakor hitro se izkaže, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi imel zaradi domneve nedolžnosti za posledico oprostilno sodbo.