obnova kazenskega postopka - popravni sklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na zakonsko ureditev v 1. odstavku 413. člena ZKP sodišču ni treba najprej izvesti predlaganega dokaza in šele nato ocenjevati njegovo relevantnost za obnovo postopka. Zadostuje ugotovitev, da dejstva in dokazi očitno niso taki, da bi se na njihovi podlagi mogla dovoliti obnova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20919
KZ člen 55, 55/2.ZKP člen 506, 506/4.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - roki za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
S tem ko sodišče ni preklicalo pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti v enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, ampak kasneje, je kršilo določbo 2. odst. 55. čl. KZ. Sodbo, zoper katero je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, je bilo zato treba spremeniti in postopek ustaviti (4. odst. 506. čl. ZKP).
ZDen člen 16, 19, 42, 88. ZUS člen 72, 74.ZPIZ člen 247.ZLS člen 7.
denacionalizacija stavb - ničnost pogodbe o prodaji stanovanja
Ni bistveno, kdaj je bila tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji stanovanja vložena. Bistveno je, če je ta pogodba glede na 88. člen ZDen nična, ali ne.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-3, 207, 207/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - obstoj utemeljenega suma - sojenje v razumnem roku
Pri tehtanju, ali je prekršena obtoženčeva pravica do sojenja v razumnem roku, je potrebno upoštevati ne le potek časa ampak tudi zahtevnost zadeve. Če gre za kazensko zadevo, ki je po dokazni plati izjemno zapletena, sodišče pa kontinuirano izvaja procesna dejanja, o kršitvi ni mogoče govoriti.
Ker obsojenčevih vlog (pobud) ni mogoče šteti za zahtevo za varstvo zakonitosti, tudi vloge njegove žene z dne 25.9.1997 (obsojenec je pred tem umrl) ni mogoče obravnavati kot dopolnitve njegove zahteve za varstvo zakonitosti, temveč kot njeno zahtevo. Ker pa je bila vložena po preteku roka, določenega v 559. členu ZKP, jo je bilo treba kot prepozno zavreči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da ni podan utemeljen sum, da bi osumljenec storil očitano kaznivo dejanje in da nista podana priporna razloga, zagovorniki uveljavljajo razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odst. 420 .čl. ZKP).
pripor - sklep o priporu pred vložitvijo zahteve za preiskavo - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker je bil pripor zoper obdolženca odrejen pred uvedbo preiskave, bi moral biti podan opis kaznivega dejanja v sklepu o odreditvi pripora - način storitve, čas, in kraj storitve očitanih kaznivih dejanj. Le na ta način je obdolžencu zagotovljeno učinkovita pritožba.
S tem ko je zunajobravnavni senat pri odločanju o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora sledil kasneje vloženi zahtevi za preiskavo z drugačno pravno in dejansko podlago in je zato v nasprotju z razlogi izpodbijanega sklepa navedel, da je bil pripor odrejen zaradi utemeljenega suma, da je obdolženec storil štiri kazniva dejanja izsiljevanja po 1. in 3. odst. 218 .čl. KZ namesto dveh kaznivih dejanj po 3. in 1. odst. 213.čl. KZ, je storil bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
Pri vzdrževalcu cest (zlasti avtoceste) presoja preprečljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu "potrebne skrbnosti", ampak najstrožjemu merilu - merilu skrajne skrbnosti. Upoštevanje merila skrajne (in ne le potrebne) skrbnosti pa pomeni, da za ekskulpacijo odgovornosti ne zadošča, če se cesta redno, občasno ali izredno pregleda in na posameznih delih preventivno tudi posuje proti poledici, ampak mora biti pri presoji, da na določenem delu ceste (še posebej avtoceste) ne more priti do poledice, podana tolikšna mera strokovne skrbnosti, da bi predstavljal nastop poledice na tistem delu ceste, za katerega je bilo ob pregledu s strokovno skrbnostjo ocenjeno, da do poledice ne more priti, tudi za vzdrževalca ceste nepričakovan, nepredvidljiv in nepreprečljiv dogodek.
začasna odredba - sporno pravno razmerje - hujše škodljive posledice - upravljanje z velikim kormoranom
Akt, s katerim je bil sprejet načrt za upravljanje z velikim kormoranom na območju RS za leto 2000 do 2001, iz katerega ni razvidno, da bi se tudi že neposredno izvajal, sam po sebi niti z verjetnostjo ne izkazuje obstoj spornega pravnega razmerja, zato tudi ni verjetno izkazana potreba, da se odvrnejo hujše škodljive posledice.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik trdi, da ne obstaja nevarnost, da bi osumljenec na prostosti ponovil kaznivo dejanje, da mu ponovitvene nevarnosti ni mogoče očitati in da odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zaradi tega razloga pa po 2. odst.
420. čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Pri cestnem podjetju je presoja preprečljivosti škodnega dogodka podvržena najstrožjemu merilu - merilu skrajne skrbnosti. Temu merilu pa prav gotovo ne ustreza ravnanje cestnega podjetja, ki v zimskem času in v vremenskih razmerah, v katerih je mogoč nastop poledice, opusti nadzor nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste in je ne nadzira niti na tistem delu, za katerega ve, da je najbolj kritičen.
Hipotetična situacija, ki jo je v zahtevi za varstvo zakonitosti navedel zagovornik obdolženca, češ, da bi ta lahko že pred odreditvijo pripora po 2.tč. 1.odst. 201.čl. ZKP vplival na priče, če bi hotel, ni vezano z vprašanjem obstoja ali neobstoja odločilnih dejstev, v zvezi s katerimi je mogoče govoriti o kršitvi postopka po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
ZPP člen 133, 133/1, 137, 144. ZGD člen 381, 381-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje sodnih pisanj - vročanje pravnim osebam - način vročanja - delniška družba v likvidaciji - vročanje likvidacijskemu upravitelju
Pravnim osebam vroča sodišče pisanje po čl. 133/1 ZPP, ne pa po 137. členu ZPP.
Oseba iz 1. odst. 133. člena ZPP je oseba na določenem delovnem mestu, zadolžena za sprejemanje sodnih pisanj, ne pa član uprave (direktor) oz. likvidacijski upravitelj, na katerega so z začetkom postopka likvidacije prešle upravičenja, ki jih ima uprava.
Ravnanje gospodarske družbe, ki ne ukrene vse potrebno za sprejemanje sodnih pisanj na naslovu, ki je v sodnem registru naveden kot njen sedež, je odklonitev sprejema.
prodaja - garancija za brezhibno delovanje stvari - tehnično blago - garancijski rok - popravilo stvari
Na telefonskem aparatu je prišlo do dveh istovrstnih okvar (poškodbe izolacije in vezja zaradi prenapetosti nad 1000 voltov), ki jih tožena stranka ob upoštevanju garancijskih pogojev, ki jih je tožnik prejel in bil tedaj z njimi seznanjen, ni bila dolžna odpraviti v garancijskem roku brezplačno. Tožena stranka je prvo okvaro odpravila, tožnik pa je plačilo popravila odklonil. Sodišči druge in prve stopnje sta zato utemeljeno zavrnili tožnikovo zahtevo, da mora tožeča stranka brezplačno odpraviti drugo istovrstno okvaro in mu po odpravi okvare še podaljšati garancijski rok.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo
Pravno nesprejemljivo je stališče, da se sklep o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ne more sklicevati na varnost beguncev, češ da hočejo kot tuji državljani preko meja na zahod, kjer bodo bolj varni kot tam, od koder so pribežali. S priporom iz razloga ponovitvene nevarnosti se namreč zagotavlja varnost ljudi, pri zagotavljanju te varnosti pa tudi morebiten "pristanek" beguncev, da je njihova varnost ogrožena, ne more biti pravno upoštevan.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 206, 206/3. ODZ paragraf 1319.SZ člen 22, 22/1, 22/3, 24, 26, 33.ZDen člen 78, 78/1.
stavbna škoda - odgovornost za škodo, nastalo zaradi nevzdrževanja stavbe - odgovornost solastnikov - posest nepremičnine - pasivna legitimacija - denarna odškodnina
Na odločitev o pasivni legitimaciji prvega toženca za tožnikovo škodo ne more vplivati trditev, da ni bil dejanski posestnik nepremičnine. Revizijsko sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru velja specialna določba tretjega odstavka 22. člena SZ, ki določa, da so pri upravljanju stanovanj v pravicah in obveznostih (mednje sodi tudi vzdrževanje stavbe) lastniki izenačeni ne glede na to, ali v stanovanju prebivajo ali ne. Gre torej za v zakonu posebej poudarjeno obveznost lastnikov, da morajo skrbeti za vzdrževanje stavbe (prvi odstavek 22. člena, 24. in 26. ter 33. člen SZ) tudi, če stanujejo drugje.
Prispevek k nezgodi ni odvisen samo od višine solastninskih deležev obeh tožencev. Te bodo solastniki lahko upoštevali v notranjem razmerju.
URS člen 13, 22.ZKP člen 201, 201/1, 202, 202/2, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - tuj državljan - enakost pred zakonom - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora - rok za odločanje o pritožbi
Ker je preiskovalna sodnica ugotovila priporni razlog begosumnosti v skladu s 1. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP na osnovi dejstev, da je obdolženec italijanski državljan s prebivališčem v Švici in ga na ozemlje naše države nič ne veže, to opravičuje zaključek, da bi obdolženec pobegnil, če bi bil spuščen na prostost. Očitek kršitve ustavnih določb o enakopravnosti tujcev z državljani Republike Slovenije v zvezi z odrejanjem pripora je zato brez podlage.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. ZUP (1986) člen 8, 142, 194. ZUS člen 59, 59/1, 73.
lokacijsko dovoljenje
Ker se dejansko stanje po zaslišanju tožnikov glede pogojev javnopravnega značaja ni spremenilo, ponovno zaslišanje tožnice v upravnem postopku ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev o zadevi. O teku ugotovitvenega postopka odloča glede na okoliščine posameznega primera uradna oseba, ki vodi postopek (142. člen ZUP/86). Tudi o tem, kdaj oz. ali se opravi ogled na kraju samem, odloča uradna oseba (194. člen ZUP/86).
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - obdolženčeva mati
Ker med upravičenci za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v določilu 1. odst. 421. čl. ZKP niso našteti obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti (razen po njegovi smrti), torej tudi starši, je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila obdolženčeva mati, nedovoljena.