OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0077050
OZ člen 197. ZPSPP člen 19. SPZ člen 115, 117.
plačilo obratovalnih stroškov – stroški izterjave od najemnika – obveznost lastnika – poslovna stavba – izdatek za drugega
Določba 19. člena ZPSPP ureja zgolj relativno razmerje med najemnikom in lastnikom, zato je ni mogoče uporabiti za utemeljitev upravičenja tretje osebe do najemnika oziroma izključitve odgovornosti lastnika.
Za odločitev na podlagi 197. člena OZ je odločilno, ali tožeča stranka plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Zakonska odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov v predmetni poslovni stavbi pa je bila na lastniku in ne na najemniku poslovnega prostora. Zato za naložitev plačila stroškov izterjave od najemnika toženi stranki kot lastniku v konkretnem primeru ni nobene pravne podlage.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073320
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1. OZ člen 9.
spor majhne vrednosti – naročniško razmerje – pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja – odpoved naročniškega razmerja – splošni pogoji poslovanja – enostranska prekinitev pogodbenega razmerja – zavrnitev dokaznega predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga – nedopusten pritožbeni razlog
Prejem računov ni pogoj za nastanek obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve, ki pa jo je tožeča stranka v obsegu, ki je predmet izpodbijanja s to pritožbo, izkazala.
potrjena prisilna poravnava pred izdajo sodbe - učinek potrjene prisilne poravnave - zmotna uporaba materialnega prava - stroški pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje bi potrjeno prisilno poravnavo moralo upoštevati.Do stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sodno odločbo šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, je tožeča stranka upravičena tako po temelju kot v celotni pravilno odmerjeni višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0080360
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 459, 464, 464/1.
spor majhne vrednosti - stvarne napake - okvara avtomobila - obvestilo o napaki - opis napake - uveljavljanje garancije - neizvedba naroka
Tožena stranka je s tem, ko je zgolj javila napako avtomobila (da je motor med vožnjo ugasnil), ni pa izrecno navedla, da uveljavlja zahtevek za popravilo na podlagi garancije oziroma jamčevalni zahtevek, v konkretnih okoliščinah zadostila pogojem za notifikacijo, določenim v 464. členu OZ.
Ker je navedla t.i. negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, je po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu dolžnik tisti, ki mora dokazati, da je do zatrjevane spremembe prišlo. Tega pa dolžnik, kar naj bi potrdila zgolj v pritožbi navedena priča, glede na navedbe upnice v odgovoru na pritožbo in listine v spisu, po oceni pritožbenega sodišča ni uspel izkazati. V tej zvezi namreč ni mogoče spregledati vrste nedenarne obveznosti dolžnika, katero se je zavezal opraviti po sodni poravnavi in katero glede na njeno naravo ne more opraviti namesto njega upnica, poleg tega pa so bila dolžnikova pritožbena izvajanja o ustnem dogovoru z upnico nekonkretizirana.
Zakonodajalec bi, če bi zasledoval cilj, da se vse v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ navedene terjatve poplačajo prednostno le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, to tudi zapisal. Iz zakonskega besedila pa je jasno razvidno, da se dikcija „zapadlih za zadnje leto“ nanaša le na prispevke za socialno zavarovanje, in ne vse terjatve iz 3. točke, saj bi nasprotno moralo zakonsko besedilo glasiti „zapadle za zadnje leto.
Pravilnost takega sklepanja potrjuje tudi tehtanje tekmujočih interesov, na katere se zakonska ureditev prednostnega poplačila nanaša.
Varstvo otrok je bistveno za obstoj družbe, zato se mora upnikov zasebni interes po poplačilu terjatve, ki ne uživa tudi hkrati posebnega varstva, upravičeno umakniti.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072083
SPZ člen 119.
etažna lastnina – etažni lastnik - rezervni sklad - zemljiškoknjižni lastnik – priznanje pravdnih stroškov – povrnitev pravdnih stroškov – veljavnost pogodbe o upravljanju
Čeprav toženec v zemljiški knjigi ni vknjižen kot etažni lastnik stanovanja (sobe) v objektu S., se zaradi tega ne more razbremeniti svoje zakonske obveznosti plačevanja prispevkov v rezervni sklad. Z nakupom stanovanja (sobe) je prevzel vse pravice in obveznosti etažnega lastnika. Zato je dolžan plačevati tudi prispevke v rezervni sklad.
Toženec je dolžan povrniti tožnikom le tiste stroške začasne zastopnice, ki jih bo prvo sodišče priznalo, ne pa celoten znesek predujma, ki ga je tožeča stranka založila.
URS člen 23, 158. ZIZ člen 6, 6/1, 42, 42/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - sodniški pomočnik - pristojnost - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni izrecno naveden med vlogami, o katerih sme sodniški pomočnik odločiti, sodišče druge stopnje pa meni, da tovrstne odločitve tudi ni mogoče šteti med vmesne procesne sklepe, saj gre za končno odločitev o pravnem sredstvu. Ker so pristojnosti sodniškega pomočnika izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko. S tako razlago se tudi dosledno varuje pravica do (zakonitega) sodnika kot elementa ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave).
predmet izvršbe - izvršba na nepremičnine - domneva lastništva
Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZIZ je namreč lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Po vpogledu v zemljiško knjigo (ob upoštevanju prvega odstavka 168. člena ZIZ) pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ni lastnik nepremičnine parc. št.... k.o. ... Skladno z 11. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) namreč velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo.
vsebina predloga za izvršbo - podatki, potrebni za izvršbo - izvršba na denarno terjatev dolžnika - rubež neopredeljene terjatve - prenos terjatve namesto plačila - nekonkretizirana zarubljena terjatev
Zarubi se lahko le terjatev, ki je konkretno opredeljena, le tako zarubljena terjatev pa se lahko nato prenese upniku bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila. Pri slednjem je opredelitev terjatve na način, da jo je mogoče identificirati, še toliko bolj pomembna, saj je že s samim prenosom upnik poplačan toliko, kolikor znaša prenesena terjatev. V primeru, ko ni jasno, katera oziroma kolikšna terjatev je bila zarubljena, zato (kljub pravnomočnosti sklepa o rubežu) njen prenos ni mogoč.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063063
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 15, 18, 18/1, 28, 51.
spor majhne vrednosti – sklenitev pogodbe – obličnost – konkludentno ravnanje – splošni pogoji poslovanja – izvedba naroka – predlog za zaslišanje priče
Tožena stranka je prejela geslo za dostop do podatkovne baze in ga celotno vtoževano obdobje tudi uporabljala. O volji za sklenitev pogodbe je mogoče sklepati (tudi) na podlagi konkludentnega ravnanja tožene stranke, pri čemer pa obstoj splošnih pogojev tožene stranke, iz katerih naj bi bilo razvidno, da bi morala biti podpisana ustrezna pogodba oziroma dana naročilnica, za presojo obravnavanega razmerja ni relevanten.
V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
URS člen 22. OZ člen 51, 51/2, 53. ZIP 16, 16/2, 16/2-1, 251, 251a, 251b, 251c, 251d, 251e, 251f. ZIZ člen 17, 17/2, 170. ZN člen 49, 50.
sporazum o zavarovanju denarne terjatve - izvršilni naslov - zastavitelj hkrati osebni dolžnik - izvršba na vse premoženje - izjava o omejitvi hipoteke
Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vso njegovo premoženje (z upoštevanjem omejitev po ZIZ), če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa lahko upnik zahteva izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari. Tudi za zastavitelja, ki hkrati ni osebni dolžnik, velja, da ima upnik zoper njega izvršilni naslov za neposredno izvršbo.
Za pogoje pobotanja se štejejo tudi likvidnost, izterljivost in zapadlost terjatve (311. člen Obligacijskega zakonika - OZ), pri čemer v konkretnem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča vsi ti pogoji niso izpolnjeni, saj je bila upnikova terjatev, ki je predmet izterjave v tem izvršilnem postopku, zarubljena v drugi izvršilni zadevi (In 1), ki se vodi med P.S. kot upnikom in družbo K. d.o.o. kot dolžnikom.
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 75, 76, 79, 80. ZSV člen 51. Ustava RS člen 19.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – nadzorovana obravnava v domačem okolju – mnenje socialno varstvenega zavoda – prostorske in strokovne zmožnosti zavoda – dolžnost družbe, da zagotovi institucionalno varstvo
Zakon o socialnem varstvu nalaga družbi, da zagotovi institucionalno varstvo, v okvir katerega sodijo tudi socialno varstvene storitve. Posebne oblike institucionalnega varstva po 51. členu Zakona o socialnem varstvu izvajajo posebni socialno varstveni zavodi. Dolžnost sodišča je, da, ko je treba osebi tako varstvo zagotoviti (kot v konkretnem primeru), skrbno razišče vse okoliščine in ugotovi, kateri socialni varstveni zavod tako obliko institucionalnega varstva, ki jo potrebuje nasprotni udeleženec, nudi. Ob tem mora upoštevati tudi prostorske in strokovne zmožnosti, vendar pa v takem primeru, kot je konkreten, ko se na prostorske in tudi strokovne nezmožnosti sklicujejo vsi zavodi oz. domovi, ki bi bili primerni za namestitev, ni mogoče sprejeti stališča, da je mnenje zavoda zavezujoče, in bi bilo nedopustno, da v primeru, ko obstojijo okoliščine, ki narekujejo odločitev sodišča, da odloči o namestitvi osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ukrep ne bi bil izvedljiv (prim. sklep VSC Cp 688/2010 z dne 2.8.2010 in sklep VSL I Cp 2421/2013 z dne 19.9.2013).
Na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo odločeno, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas in da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji obračunati in izplačati izgubo na mesečnih plačah, stimulaciji, božičnici in trinajsti plači) je bila tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Tožena stranka tožnice ni pozvala nazaj na delo v skladu s pravnomočno sodbo, tožnica pa v skladu s 231. členom ZIZ ni podala predloga za izvršbo. Zato je tožnica upravičena do razlike v plači le do dneva izvršljivosti sodbe. Če delavec ne predlaga izvršitve pravnomočne sodbe v šestmesečnem roku iz 231. člena ZIZ, s tem izgubi pravico do uveljavitve delovnega razmerja. Pravica do izplačila razlike v plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja je vezana na obstoj delovnega razmerja. Ker delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, tožnica ni upravičena do razlike v plači po izvršljivosti sodbe.
domneva o umiku tožbe – preložitev naroka zaradi možne sklenitve sodne poravnave – odsotnost strank s poravnalnega naroka
Tudi v primeru, ko sodišče zaradi možne sklenitve sodne poravnave poravnalni narok preloži na drug dan, pride v poštev sankcija iz tretjega odstavka 282. člena. Ker na (preložen) poravnalni narok ni prišla nobena od pravdnih strank, je sodišče tožbo utemeljeno štelo za umaknjeno.
Toženi stranki je prenehalo delovno razmerje zaradi pravnomočne sodbe v kazenskem postopku, s katero je bila obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev. Zato je tožeča stranka na podlagi druge točke prvega odstavka 154. člena ZJU toženi stranki izdala sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Toženi stranki je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu z izdajo sklepa in ni bilo podlage za zavarovanje. Datum prenehanja delovnega razmerja je bil pravnomočno ugotovljen v sklepu predstojnice, zato ni odločilno, da je bila tožena stranka šele po enem mesecu dejansko odjavljena iz zavarovanja. Zato ji je bil za sporni mesec neupravičeno izplačan del plače. Ta znesek predstavlja preplačilo iz naslova neto plače. Ker tožeča stranka ni mogla preplačila upoštevati pri obračunu plače za naslednji mesec, je nastal pravni položaj, ko je tožena stranka brez pravnega temelja obogatena na škodo drugega v smislu določbe 190. člena OZ, ki v prvem odstavku določa, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
ZPP člen 4, 4/1, 214, 214/1, 286, 454, 454/2, 488.
nesporno dejansko stanje - glavna obravnava - načelo neposrednosti - listinski dokazi - redni postopek - spor majhne vrednosti - dokazovanje
V smislu pooblastil iz 488. člena ZPP lahko sodišče svojo odločitev opre le na med pravdnima strankama nesporno dejansko podlago, ki izključuje potrebo po dokazovanju. Sodišče na podlagi 488. člena ZPP zato nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze. V tem smislu se položaj sodišča po 488. členu ZPP razlikuje od položaja v primeru spora majhne vrednosti (drugi odstavek 454. člena ZPP) v katerem je takšno pooblastilo sodišču izrecno podano.