plačilo predujma – zakonski rok – nepodaljšljiv rok
Glede na dikcijo tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru roka za plačilo začetnega predujma ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski rok, saj je rok 15 dni za založitev predujma oziroma odpravo pomanjkljivosti predloga, določen v zakonu. Zakonski roki niso podaljšljivi, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – prevzem očitno previsokih kreditov
Vloga za invalidsko upokojitev je bila dolžnici zavrnjena, drugega dokaza, da dejansko ni sposobna za delo, pa ni predložila. Odpust obveznosti ni namenjen čimprejšnji razbremenitvi dolžnikov, ne da bi si ti prizadevali vsaj za delno poplačilo svojih upnikov. Te pravne dobrote je vreden dolžnik, ki kljub svojemu prizadevanju, k čemur sodi tudi trud za zaposlitev oziroma drug način pridobivanja dohodkov, ni sposoben poplačati vseh svojih dolgov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063830
ZPP člen 286a, 286a/4, 286a/5, 243.
plačilo neobstoječega dolga – plačilo tretjega - trditveno in dokazno breme - izvedba dokaza z izvedencem
Če nekdo plača določen znesek, čeprav tega ni dolžen storiti, to še ne pomeni, da je zato dolžen plačati še zamudne obresti, kar velja tudi v primeru, da je račun plačal tretji. Kljub plačilu lahko v pravdi še vedno ugovarja, da tega sploh ni bil dolžen storiti.
Od tožeče stranke bi bilo pretirano pričakovati, da bo ob dejstvu, da predloži računovodsko kartico in se nanjo sklicuje, še v sami vlogi navedla vse račune in povzela njihovo vsebino, ter vse te račune tudi predložila že v tej fazi postopka, ki toženi stranki šele omogoči konkretizirano ugovarjanje. Kaj takega bi bila dolžna šele v primeru, da bi po prejemu računovodske kartice nasprotna stranka opredeljeno navedla, kateri računi so v kartici neutemeljeno navedeni in zakaj.
oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje predlagatelja - javno objavljeni podatki - zadnje letno poročilo - vmesna bilanca
Sodišče prve stopnje je lahko podatke primerjalo le s podatki iz javno dostopnih evidenc (AJPES), saj je obrazec oblikovan tako, da se morajo podatki o materialnem stanju vlagatelja – pravne osebe (točka 4 izjave) skladati s podatki iz zadnjega letnega poročila. Tožena stranka ni nikjer navedla, da gre v obrazcu za podatke za leto 2013. Če bi želela izkazati slabo premoženjsko finančno stanje za leto 2013, bi morala v dokaz svojih trditev priložiti (vmesno) bilanco iz katere bi izhajali podatki, ki jih je posredovala.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški - obrazložitev predloga za odlog - soglasje dolžnika
Stroškov predloga za odlog ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo, ki bi jih bil dolžan kriti dolžnik.
Razlogi, ki so upnika vodili k vložitvi predloga za odlog, niso pomembni, dogovor z dolžnikom o obročnem odplačevanju dolga pa pri tem ni nobena izjema.
Z vidika upnika sta prostovoljno (izvensodno) poplačilo in prisilna izvršitev terjatve sicer usmerjena v isti cilj (poplačilo terjatve), vendar pa je način dosege cilja v obeh primerih različen. Dejstvo, da v času odloga lahko pride do prostovoljnega odplačevanja dolga, sicer za upnika lahko pomeni doseganje cilja poplačila terjatve, nikakor pa ne pripomore k njeni prisilni izterjavi.
Pravica odstopa od pogodbe je v skladu s 13. členom splošnih pogojev tožniku podeljeno enostransko oblikovalno upravičenje, ki ga uresniči z enostransko pisno izjavo (v konkretnem primeru z vložitvijo predloga za izvršbo). Taka izjava, ki pravno razmerje preoblikuje oz. povzroči njegovo prenehanje, začne učinkovati, ko jo prejme odstopni zavezanec (smiselna uporaba 28. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Od takrat naprej je ob smiselni uporabi tretjega odstavka 28. člena OZ ta izjava nepreklicna, njenih učinkov tožnik niti s kasnejšimi obvestili toženki, ki jih le-ta izpostavlja v pritožbi, ni mogel preklicati oz. izničiti.
odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – ugovor proti odpustu obveznosti – povečanje stečajne mase – poplačilo upnikov – zaposlitev dolžnika
Dolžini preizkusnega obdobja lahko upnik nasprotuje le z ugovorom proti odpustu obveznosti.
Res dolžnica prejema dohodke, od katerih se določen del steka tudi v stečajno maso. Zato je sicer res, da bi bili upniki v primeru, da bi bilo določeno daljše preizkusno obdobje, poplačani v večji meri. Vendar pa dolžnici ni mogoče te okoliščine upoštevati v škodo, tako da bi ji zaradi tega sodišče določilo daljše preizkusno obdobje. Kot ena redkih, ki je zaposlena in prejema dogodke, višje od minimalnih, za kaj takega pač ne more biti „kaznovana“ z daljšim preizkusnim obdobjem.
ZPP člen 274, 274/1, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 57, 57/1.
stečajni postopek – prijava terjatve – procesna predpostavka – pravna korist za vodenje postopka – pravni interes za pritožbo
Tožeča stranka, ki ni v stečajnem postopku prijavila terjatve, ki jo s pritožbo proti zavrnilnemu delu sodbe, uveljavlja v tem pritožbenem postopku, v stečajnem postopku ne bo mogla biti poplačana. Zato tudi, če bi s pritožbo uspela, ne more zase doseči ugodnejšega položaja, kar pomeni, da nima pravnega interesa za pritožbo.
Tožena stranka v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj je izpodbojne zahtevke treba uveljavljati proti osebi, v korist katere je bilo dejanje izvedeno.
Neodplačni pravni posli med (gospodarskimi subjekti) niso niti običajni niti racionalni, še toliko manj v konkretnem primeru, ko gre za banko.
STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005898
SPZ člen 18, 88, 105. ZNP člen 36, 145, 146. ZPP člen 2, 153, 153/1, 180, 180/1, 314, 315.
pojem nepremičnine - etažna lastnina - vsebina etažne lastnine - nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo - delni sklep - vmesna sodba - nujna pot - denarno nadomestilo - nesorazmerni stroški - ozko razlaganje omejitev lastninske pravice - stroški - predujem
Kot nepremičnino v smislu 88. člena SPZ je mogoče šteti tudi etažno lastnino, ki sestoji iz lastninske pravice na prostorskem delu stavbe, ki z oblikovanjem etažne lastnine postane samostojen predmet lastninske pravice in ki med drugim vključuje tudi (do določenega dela idealnega deleža) lastninsko pravico na zemljiški parceli.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073320
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1. OZ člen 9.
spor majhne vrednosti – naročniško razmerje – pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja – odpoved naročniškega razmerja – splošni pogoji poslovanja – enostranska prekinitev pogodbenega razmerja – zavrnitev dokaznega predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga – nedopusten pritožbeni razlog
Prejem računov ni pogoj za nastanek obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve, ki pa jo je tožeča stranka v obsegu, ki je predmet izpodbijanja s to pritožbo, izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0080360
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 459, 464, 464/1.
spor majhne vrednosti - stvarne napake - okvara avtomobila - obvestilo o napaki - opis napake - uveljavljanje garancije - neizvedba naroka
Tožena stranka je s tem, ko je zgolj javila napako avtomobila (da je motor med vožnjo ugasnil), ni pa izrecno navedla, da uveljavlja zahtevek za popravilo na podlagi garancije oziroma jamčevalni zahtevek, v konkretnih okoliščinah zadostila pogojem za notifikacijo, določenim v 464. členu OZ.
potrjena prisilna poravnava pred izdajo sodbe - učinek potrjene prisilne poravnave - zmotna uporaba materialnega prava - stroški pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje bi potrjeno prisilno poravnavo moralo upoštevati.Do stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sodno odločbo šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, je tožeča stranka upravičena tako po temelju kot v celotni pravilno odmerjeni višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063090
OZ člen 15, 22. ZPP člen 452, 452/3.
sklenitev pogodbe – ponudba – naročilnica – prekluzija – spor majhne vrednosti – pravočasnost dokaznih predlogov
Računalniški izpisek o naročilu glede na to, da je toženec izrecno zanikal, da bi vtoževano storitev naročil, ne zadošča za ugotovitev, da je bilo ustno telefonsko naročilo dejansko oddano. Iz izpiska ne izhaja, kdo je sploh opravil pogovor s tožencem, in kaj je bil predmet pogovora, torej, ali je med strankama obstajalo soglasje volj glede predmeta pogodbe in cene storitve. Takšna listina pa ne more predstavljati naročilnice, ki ima pomen ponudbe.
Ker je toženec obstoju naročila oziroma pogodbe izrecno nasprotoval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, bi morala tožnica podati dokaz zaslišanja relevantnih prič že v svoji prvi pripravljalni vlogi. Dokazni predlogi v drugi pripravljalni vlogi, ki so se nanašali na dejstva, zatrjevana v tožbi (prvi pripravljalni vlogi tožnice) oziroma prerekana v odgovoru na tožbo (ugovoru toženca), so prepozni in zato neupoštevni.
Tožena stranka je med stroški priglasila tudi DDV, ki pa ga je priglasila zgolj v višini 20 %, pri tem pa je do spremembe v višini DDV prišlo po vložitvi odgovora na tožbo. V takih primerih sicer sodišče praviloma upošteva spremenjeni DDV (kar je storilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu v zvezi s stroški prvotne pritožbe), vendar pa mora pri tem tudi paziti, da ne gre preko zahtevka.
stroški postopka – izdaja odločbe brez poprejšnjega obravnavanja – pravnomočnost odločitve o glavni stvari
Ker o povračilu stroškov postopka odloči sodišče istočasno z odločitvijo o glavni stvari, v primeru, ko pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa na pravočasno zahtevo stranke za povračilo stroškov postopka s posebnim sklepom, je evidentno, da odloči sodišče o povračilu stroškov postopka pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0077050
OZ člen 197. ZPSPP člen 19. SPZ člen 115, 117.
plačilo obratovalnih stroškov – stroški izterjave od najemnika – obveznost lastnika – poslovna stavba – izdatek za drugega
Določba 19. člena ZPSPP ureja zgolj relativno razmerje med najemnikom in lastnikom, zato je ni mogoče uporabiti za utemeljitev upravičenja tretje osebe do najemnika oziroma izključitve odgovornosti lastnika.
Za odločitev na podlagi 197. člena OZ je odločilno, ali tožeča stranka plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Zakonska odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov v predmetni poslovni stavbi pa je bila na lastniku in ne na najemniku poslovnega prostora. Zato za naložitev plačila stroškov izterjave od najemnika toženi stranki kot lastniku v konkretnem primeru ni nobene pravne podlage.