sposobnost za razsojanje – poslovna sposobnost – ničnost - izpodbojnost
Sposobnost za razsojanje je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je enako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba, ki jo je sklenila oseba brez dejanske sposobnosti razsojanja pa je nična (ali celo neobstoječa) in ne izpodbojna.
fikcija vročitve – dejansko bivališče - dokazno breme
Stranka, ki želi naknadno dokazovati, da na naslovu, na katerem ji je bila opravljena nadomestna ali fiktivna vročitev, dejansko ni stanovala, mora podati dokaze, kje konkretno je v tistem času stanovala.
agrarna skupnost – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – določitev dediča – nujni dedič – nujni delež – napotitev na pravdo
Predmet zapuščine je (bilo) premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti po njegovi smrti in po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, po določbah ZPVAS. Dedovanje je zato treba izpeljati po določbah tega zakona. Ker je bil zapustnik v času uveljavitve ZPVAS že mrtev, se to premoženje v skladu drugim odstavkom 8. člena ZPVAS šteje za pozneje najdeno premoženje in se zanje izvede dedovanje po zakonu o dedovanju. Pri tem pa lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - prepozno priglašeni stroški - pravni standard takoj - stroški izvršitelja
Okoliščini, da je izvršilni postopek še vedno v teku in da sklep o izvršbi še ni pravnomočen, nimata nobenega vpliva na upnikovo dolžnost pravočasne priglasitve stroškov.
Ob primerni skrbnosti bi upnik stroške izvršitelja lahko priglasil v roku enega meseca od seznanitve z njihovo višino, kar bi bilo še pravočasno, ker bi ustrezalo pravnemu standardu „takoj“.
sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredna pravna sredstva - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - upravičenci - pooblaščenci - zavrženje tožbe - ničnost sodne poravnave - zahteva za varstvo zakonitosti
Vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka ZPP dopušča v primerih, kadar je odločitev o sporu odvisna od vprašanja obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ki ga je potrebno predhodno razčistiti za odločitev o glavni stvari. Ker je sodišče zavrglo glavni zahtevek, te prejudicialnosti ni več in tudi vmesni ugotovitveni zahtevek ni več dopusten, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje moralo zavreči, saj zanj niso podane procesne predpostavke. Poleg tega z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstva oziroma (ne)obstoja posameznih predpostavk pravnega razmerja, bodisi procesne ali materialne narave, kot to uveljavlja tožnik, ko želi ugotovitev pravice, da lahko uveljavlja ničnost sodne poravnave, ugotovitev dejstva, da ni nikoli uveljavljal ničnosti teh poravnav oziroma ugotovitev pravice, da mu toženka vrne 7/100 in mu plača izpad dohodka za uporabo tega dela nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0065116
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZVEtL člen 7. ZPP člen 13, 41, 44, 196, 285.
pravica uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - lastninska pravica - lastninjenje - koncept družbene lastnine - načelo prirejenosti postopkov - ničnost denacionalizacijske odločbe - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - odvetniška tarifa
Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču se je morala zaradi svoje narave nujno konstituirati iz dejanskosti (izvenknjižno).
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje ex-lege pridobljene lastninske pravice (na podlagi ZLNDL).
Toženci, ki so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnine, za katero se trdi, da predstavlja splošni skupni del večstanovanjske stavbe, so nujni in enotni sosporniki.
Ko imamo opravka tako z objektivno kot s subjektivno kumulacijo ter so (vsaj nekatere) stranke zgolj navadni sosporniki, tedaj nediferencirana vrednost spornega predmeta več ne ustreza realni vrednosti iz 4. člena Odvetniške tarife in tudi stroškov ni mogoče obračunavati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta. Očitno namreč je, da ta pokriva več samostojnih razmerij med različnimi osebami.
Sodišče svojega zaključka, da bi se tožnik lahko izognil trku, če bi v času škodnega dogodka vozil s prižgano lučjo, ni z ničemer obrazložil. Ker gre za pravno relevantne okoliščine, ki vplivajo na oceno tožnikovega soprispevka, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka, ki predlaga ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, mora izkazovati obstoj določenih okoliščin, ki so vplivale na spremembo vrednosti nepremičnine, v ta namen pa mora spremenjene okoliščine izkazovati s predložitvijo mnenja sodnega cenilca, s katero se lahko opravi primerjava s prejšnjo cenitvijo sodnega cenilca, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Predložena cenitev oziroma informativni izračun Ministrstva za okolje, katerega je dolžnik priložil k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ne zadostuje, saj iz omenjenega izračuna ni mogoče opraviti primerjave vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelal cenilec že v letu 2009.
ZDavP-2 člen 96, 96/1. ZDPN-2 člen 14, 14/3. ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2, 208, 208/2.
sklep o poplačilu - prednostna terjatev - prednost pri poplačilu - zakonske zamudne obresti - zadnje zapadle davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek na premoženje - davek na promet nepremičnin
Zakonske zamudne obresti od davščin, ki za zadnje leto obremenjujejo prodano nepremičnino, se ne poplačajo kot prednostna terjatev.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje – obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev – odplačevanje obrokov za stanovanje – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev
Če sta stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti oziroma zakonske zveze del obrokov za stanovanje kot posebno premoženje toženca plačevali skupaj, to še ne spreminja pravne pripadnosti stanovanja. Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov kupnine lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079292
ZPotK člen 13. OZ člen 344, 347, 347/2, 375. ZPP člen 214, 214/2.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti – obvestilo kreditojemalcu – prejem obvestila – zastaranje – anuitete – triletni zastaralni rok – prepoved obrestnih obresti – neprerekana dejstva
Obvestilo, s katerim banka daje kreditojemalcu dodaten rok za plačilo zapadlih obveznosti, ima naravo pravnoposlovne izjave volje in učinkuje s trenutkom, ko jo naslovnik prejme. Namen dodatnega roka je namreč kreditojemalcu ponuditi zadnjo možnost za izpolnitev pred prenehanjem pogodbe, zato obvestilo mora prejeti.
Toženec si je sam povzročil poslabšanje premoženjskega stanja s storitvijo kaznivega dejanja, zaradi katerega je moral na prestajanje zaporne kazni. Okrnitev preživninske obveznosti toženca v tem primeru ni posledica objektivnih okoliščin, na katere toženec ne bi imel vpliva, zato te okoliščine ne morejo predstavljati razloga za zmanjšanje njegove preživninske obveznosti po prestani zaporni kazni.
ZPP člen 188, 188/2, 214, 214/1, 214/2, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 441. ZOdvT člen 21, tarifna številka 6002. ZST-1 člen 32, tarifna številka 1112.
spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznega predloga – načelo kontradiktornosti – trenutek začetka pravdnega postopka kot nadaljevanje izvršilnega postopka – delni umik tožbe – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – odmera stroškov – odvetniška tarifa – sodna taksa - vrednost spornega predmeta
Ob uporabi 21. člena ZOdvT v zvezi z 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta, ne glede na to ali se ta vrednost med postopkom spremeni, oziroma se odvetniške storitve odmerijo po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. členu ZST-1 ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.
ZPP člen 270, 270/3, 306, 306/1, 306/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZMZPP člen 99, 99/2.
postopek priznanja tuje sodne odločbe – prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama – sklep o prekinitvi postopka – dovoljenost pritožbe – sklep procesnega vodstva
ZMZPP v drugem odstavku 99. člena uporabi besedo „počaka“, vendar to dejansko pomeni, da je sodišče postopek priznanja tuje sodne odločbe prekinilo. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063830
ZPP člen 286a, 286a/4, 286a/5, 243.
plačilo neobstoječega dolga – plačilo tretjega - trditveno in dokazno breme - izvedba dokaza z izvedencem
Če nekdo plača določen znesek, čeprav tega ni dolžen storiti, to še ne pomeni, da je zato dolžen plačati še zamudne obresti, kar velja tudi v primeru, da je račun plačal tretji. Kljub plačilu lahko v pravdi še vedno ugovarja, da tega sploh ni bil dolžen storiti.
Od tožeče stranke bi bilo pretirano pričakovati, da bo ob dejstvu, da predloži računovodsko kartico in se nanjo sklicuje, še v sami vlogi navedla vse račune in povzela njihovo vsebino, ter vse te račune tudi predložila že v tej fazi postopka, ki toženi stranki šele omogoči konkretizirano ugovarjanje. Kaj takega bi bila dolžna šele v primeru, da bi po prejemu računovodske kartice nasprotna stranka opredeljeno navedla, kateri računi so v kartici neutemeljeno navedeni in zakaj.
izvedba dokaza po uradni dolžnosti – stroški iz sredstev sodišča – pravnomočno končana zadeva – procesna sposobnost - procesna predpostavka
Dokaz z izvedenko psihiatrične stroke je sodišče izvedlo zaradi ugotavljanja procesne sposobnosti tožeče stranke, torej obstoja procesne predpostavke, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dokaz je izvedlo po uradni dolžnosti, zato bi se morali stroški za izvedeniško mnenje najprej izplačati iz sredstev sodišča.
Pravica odstopa od pogodbe je v skladu s 13. členom splošnih pogojev tožniku podeljeno enostransko oblikovalno upravičenje, ki ga uresniči z enostransko pisno izjavo (v konkretnem primeru z vložitvijo predloga za izvršbo). Taka izjava, ki pravno razmerje preoblikuje oz. povzroči njegovo prenehanje, začne učinkovati, ko jo prejme odstopni zavezanec (smiselna uporaba 28. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Od takrat naprej je ob smiselni uporabi tretjega odstavka 28. člena OZ ta izjava nepreklicna, njenih učinkov tožnik niti s kasnejšimi obvestili toženki, ki jih le-ta izpostavlja v pritožbi, ni mogel preklicati oz. izničiti.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški - obrazložitev predloga za odlog - soglasje dolžnika
Stroškov predloga za odlog ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo, ki bi jih bil dolžan kriti dolžnik.
Razlogi, ki so upnika vodili k vložitvi predloga za odlog, niso pomembni, dogovor z dolžnikom o obročnem odplačevanju dolga pa pri tem ni nobena izjema.
Z vidika upnika sta prostovoljno (izvensodno) poplačilo in prisilna izvršitev terjatve sicer usmerjena v isti cilj (poplačilo terjatve), vendar pa je način dosege cilja v obeh primerih različen. Dejstvo, da v času odloga lahko pride do prostovoljnega odplačevanja dolga, sicer za upnika lahko pomeni doseganje cilja poplačila terjatve, nikakor pa ne pripomore k njeni prisilni izterjavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080365
OZ člen 349, 349/1, 355, 355/1, 355/1-1. ZPP člen 452, 452/2.
spor majhne vrednosti – zastaranje – terjatev za dobavo električne energije – terjatev iz gospodarske pogodbe – gospodinjski odjem
Pritožbeno navajanje, da sta predmetno pogodbo sklenili dve pravni osebi in da gre torej za gospodarsko pogodbo, še ne pomeni, da gre v takšnem primeru avtomatsko za poslovni odjem. Materialnopravni ugovor zastaranja je treba presojati glede na vsebino sporne terjatve in ne glede na personalni kriterij za opredelitev gospodarskega spora oziroma gospodarske pogodbe.
1. Iz določbe 188. člena ZPP izhaja, da stranka lahko tožbo umakne tekom postopka, vse do konca glavne obravnave, toda ker sta se toženca že spustila v obravnavanje glavne stvari, pod pogojem, da tožena stranka v to privoli. Tožena stranka je v 15-tih dneh v umik privolila. To pomeni, da je sodišče prve stopnje imelo v procesnih določbah podlago za izdajo sklepa o delni ustavitvi postopka.
2. V tej pravdi tožbeni zahtevek temelji na zatrjevani kršitvi predkupne pravice. V postopku so se potrdile tožbene trditve o navideznosti darilne in menjalne pogodbe, ki prikrivata prodajno pogodbo. Ker tožeča stranka poleg dajatvenega zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe ni postavila tudi oblikovanega zahtevka na razveljavitev kupoprodajne pogodbe (primerjaj 50 in 512. člen OZ), je tožba nesklepčna, zahtevku ni mogoče ugoditi.