CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PREBIVALIŠČE
VSL0065113
URS člen 22. ZPP člen 116. ZPPreb člen 13, 13/1.
vrnitev v prejšnje stanje – daljše potovanje – dolžnost prijave začasnega odhoda z območja Republike Slovenije – pravica do enakega varstva pravic
Kršitev upravnopravne dolžnosti prijave odsotnosti pristojnemu organu v konkretnem primeru ne more imeti za posledico posega v ustavno pravico do enakega varstva pravic.
Ker je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave prenehal razlog za prekinitev postopka, mora sodišče na podlagi 216. člena ZFPPIPP postopek izvršbe nadaljevati.
ZIZ ne predvideva zadržanja izvršilnega postopka, kot zastoj postopka na dolžnikov predlog omogoča le odlog izvršbe, če so podani pogoji iz 71. člena ZIZ.
agrarna skupnost – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – določitev dediča – nujni dedič – nujni delež – napotitev na pravdo
Predmet zapuščine je (bilo) premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti po njegovi smrti in po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, po določbah ZPVAS. Dedovanje je zato treba izpeljati po določbah tega zakona. Ker je bil zapustnik v času uveljavitve ZPVAS že mrtev, se to premoženje v skladu drugim odstavkom 8. člena ZPVAS šteje za pozneje najdeno premoženje in se zanje izvede dedovanje po zakonu o dedovanju. Pri tem pa lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079292
ZPotK člen 13. OZ člen 344, 347, 347/2, 375. ZPP člen 214, 214/2.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti – obvestilo kreditojemalcu – prejem obvestila – zastaranje – anuitete – triletni zastaralni rok – prepoved obrestnih obresti – neprerekana dejstva
Obvestilo, s katerim banka daje kreditojemalcu dodaten rok za plačilo zapadlih obveznosti, ima naravo pravnoposlovne izjave volje in učinkuje s trenutkom, ko jo naslovnik prejme. Namen dodatnega roka je namreč kreditojemalcu ponuditi zadnjo možnost za izpolnitev pred prenehanjem pogodbe, zato obvestilo mora prejeti.
fikcija vročitve – dejansko bivališče - dokazno breme
Stranka, ki želi naknadno dokazovati, da na naslovu, na katerem ji je bila opravljena nadomestna ali fiktivna vročitev, dejansko ni stanovala, mora podati dokaze, kje konkretno je v tistem času stanovala.
sposobnost za razsojanje – poslovna sposobnost – ničnost - izpodbojnost
Sposobnost za razsojanje je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je enako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba, ki jo je sklenila oseba brez dejanske sposobnosti razsojanja pa je nična (ali celo neobstoječa) in ne izpodbojna.
ZObr člen 92, 92/1. ZDR člen 6. URS člen 49. ZDR-1 člen 54, 55, 56.
javni uslužbenci - vojska - pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Prvi odstavek 92. člena ZObr določa, da lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, kot kandidat za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje oz. kot vojak za določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti. Iz citirane zakonske dikcije izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej možnost in ne obveznost podaljšanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi velja enaka časovna omejitev kot za njeno sklepanje – podaljšati jo je mogoče le za določen čas do deset let. Sklepanje pogodb s tožnico (vojakinjo) in sicer treh zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, zato nima za posledico, da bi se štelo, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v smislu določb 54., 55. in 56. člena ZDR-1.
ekonomska skupnost – skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - zastaranje denarnega zahtevka iz skupnega premoženja - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek
V primeru enostranske odsvojitve predmeta skupnega premoženja začne zastaranje denarnega zahtevka drugega zakonca teči, ko zaradi pravnomočne sodne odločbe ali sporazuma razvezanih zakoncev, ni več spora o deležu na tem premoženju.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v prvem odstavku 62. člena določa, da delavcu pripada pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je bil delavec nezakonito uvrščen med presežke ali da so bile pri določanju presežnih delavcev storjene bistvene kršitve določb postopka in bistveno kršene pravice delavca, ali če je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način. Po drugem odstavku 62. člena PKP znaša pogodbena kazen 5 povprečnih mesečnih neto plač v zavodu za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe. S sodbo je bilo v delovnem sporu pravnomočno razsojeno, da je tožeči stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Ta ugotovitev zadošča za priznanje vtoževane odškodnine po 62. členu navedene kolektivne pogodbe.
Tožnica zahteva povrnitev stroškov predsodnega postopka (za sestavo dopisa s katerim je poizkušala pred sodnim postopkom doseči plačilo zneska oziroma pridobiti podatke o višini plač). Po določbi prvega odstavka 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Tožeča stranka bi lahko terjatev iz naslova odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja neposredno uveljavljala s tožbo pred sodiščem. Ker stroški predsodnega postopka niso bili potrebni za pravdo, do teh stroškov tožnica ni upravičena.
Sodišče svojega zaključka, da bi se tožnik lahko izognil trku, če bi v času škodnega dogodka vozil s prižgano lučjo, ni z ničemer obrazložil. Ker gre za pravno relevantne okoliščine, ki vplivajo na oceno tožnikovega soprispevka, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
najemna pogodba – zastopanje – pooblastilo – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – odobritev
Ker vlada RS ministru pooblastila, da v imenu in na račun tožene stranke podpiše najemno pogodbo, sploh ni dala, je vprašanje, ali bi bilo takšno pooblastilo (če bi bilo dano), veljavno, za odločitev v tej zadevi nerelevantno. Vlada RS, ne glede na to, da izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja tožene stranke, takšnih pristojnosti nima. Pooblastilo bi drugi osebi (tudi ministru) lahko podelil le zakoniti zastopnik tožene stranke, to je njen direktor.
V primeru, ko je stranki sodno pisanje vročeno s fikcijo vročitve, za ugotovitev datuma vročitve ni pravno pomembno, kdaj je bilo stranki sodno pisanje (dejansko) puščeno v hišnem nabiralniku, temveč, kdaj se ji sodno pisanje glede na določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteje za vročeno.
Dolžnik je že ob vložitvi ugovora vedel, kaj glede vročitve sklepa o izvršbi piše na pisemski ovojnici in kakšne pravne posledice ima to zanj, kljub temu pa je trditve in dokaze o tem, da mu obvestilo o opravljeni vročitvi dejansko nikoli ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, navedel oz. predlagal šele v pritožbi, ne da bi obenem pojasnil, zakaj teh navedb in dokazov ni mogel brez svoje krivde podati že ob vložitvi ugovora.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063832
ZGD-1 člen 503. ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT člen 7.
actio pro socio – obveznosti iz družbeniškega razmerja - materialnopravno upravičenje – procesna predpostavka – povrnitev pravdnih stroškov – več pooblaščencev
ZGD-1 je v čl. 503 uvrstil tudi družbeniško tožbo (acto pro socio) kot možnost, da proti družbeniku, ki iz družbeniškega razmerja ne izpolni obveznosti do družbe, kot tožeča stranka nastopi drug družbenik v svojem imenu vendar za družbo. Gre za materialnopravno upravičenje pod pogoji iz čl. 503 ZGD-1 in ne za procesno predpostavko.
V primeru, da stranko zastopata dva pooblaščenca, ki sta odvetnika, ima stranka pravico do povračila stroškov le za enega odvetnika.
začasna odredba – dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki – stiki pod nadzorom - višina preživnine
Ob upoštevanju strokovnega mnenja CSD Š., iz katerega izhaja čustvena povezanost med otrokom in tožencem, ugotovitev, da toženec uspe slediti potrebam otroka, da je odprt za sinove potrebe in sledi predlogom strokovne službe, glede na toženčevo ustrezno komuniciranje z otrokom na stiku, ki se je vršil pod nadzorom CSD, okoliščino, da se je otrok očeta razveselil in potrebo po ohranitvi otrokovega stika z okoljem, v katerem je živel tudi s svojimi starimi starši v skupni hiši, ni nikakršnega razloga za določitev nadzorovanega stika toženca z otrokom, na katerem vztraja tožnica.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica je delala pri svojem delu številne napake. Opozarjanje tožnice na napake, storjene pri delu, ni mobing. Opozarjanja na napake in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oziroma očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu. Dokazni postopek tudi ni potrdil, da je nadrejena na tožnico vpila, jo zmerjala ali poniževala. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazni standard – postopek izdaje začasne odredbe – izkazanost – dokazanost – izvedba naroka -verjetnost obstoja terjatve
Dokazni standardi v postopku izdaje začasne odredbe so drugačni od standardov v glavnem postopku. Vendar je ta razlika kvalitativna in ne kvantitativna. Izražata jo že različna pojma: izkazanost in dokazanost.
stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - prepozno priglašeni stroški - pravni standard takoj - stroški izvršitelja
Okoliščini, da je izvršilni postopek še vedno v teku in da sklep o izvršbi še ni pravnomočen, nimata nobenega vpliva na upnikovo dolžnost pravočasne priglasitve stroškov.
Ob primerni skrbnosti bi upnik stroške izvršitelja lahko priglasil v roku enega meseca od seznanitve z njihovo višino, kar bi bilo še pravočasno, ker bi ustrezalo pravnemu standardu „takoj“.
ZPP člen 188, 188/2, 214, 214/1, 214/2, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 441. ZOdvT člen 21, tarifna številka 6002. ZST-1 člen 32, tarifna številka 1112.
spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznega predloga – načelo kontradiktornosti – trenutek začetka pravdnega postopka kot nadaljevanje izvršilnega postopka – delni umik tožbe – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – odmera stroškov – odvetniška tarifa – sodna taksa - vrednost spornega predmeta
Ob uporabi 21. člena ZOdvT v zvezi z 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta, ne glede na to ali se ta vrednost med postopkom spremeni, oziroma se odvetniške storitve odmerijo po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. členu ZST-1 ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.