ZDR člen 6.a. ZDR člen 165, 165/1, 165/3, 165/4, 184. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - žalitev - letni dopust
Nadrejena je tožniku z močnejšim glasom očitala nestrokovnost in način dela, ki ga je izbral. Opisano dejanje ne ustreza zakonski definiciji mobbinga, saj gre pri mobbingu ali trpinčenju za ravnanja, ki so ponavljajoča ali sistematična, torej ravnanja, ki se izvršujejo dlje časa. Ob enkratnem dogodku pa je tožbeni zahtevek neutemeljen. Enkraten dogodek ali dva takšna dogodka namreč ne moreta predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. Prav tako morebitno opozarjanje tožnika na napake, storjene pri delu, ni mobbing.
Dejstvo da tožnik ni mogel koristiti rednega letnega dopusta v času, ko je on to želel, ni v nasprotju z določili 165. člena ZDR, ki določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti (1. odstavek 165. člena). Tretji odstavek istega člena pa določa, da ima delavec pravico izrabiti en dan dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred izrabo. Delodajalec tudi lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po 2. in 3. odstavku, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces (4. odstavek 165. člena).
določitev preživnine - osebni stečaj - prijava terjatve – izvršilni naslov – prejemnik denarne socialne pomoči – omejitev poslovne sposobnosti
Preživninska terjatev mld. otroka zoper toženca je bila prijavljena v osebnem stečaju, vendar jo je stečajni upravitelj prerekal, prav iz razloga, ker se je vodil postopek za določitev preživnine, o katerem je odločalo prvo sodišče z izpodbijano sodbo. Iz navedenega razloga prijava terjatve mld. otroka, iz naslova plačila preživnine v postopku osebnega stečaja toženca, nima pravnih učinkov v tem pravdnem postopku, v katerem je prvo sodišče določilo preživninsko obveznost toženca do uvedbe postopka osebnega stečaja, kakor tudi njegovo preživninsko obveznost za čas po uvedbi postopka osebnega stečaja.
ČLOVEKOVE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075783
ESČP člen 10. URS člen 35, 39. ZIZ člen 53, 239, 272, 273, 273/1, 273/1-3.
zavarovanje – začasna odredba – prepovedni zahtevek – konkretiziran predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved objavljanja podatkov o upniku – družinsko in intimno življenje – status javne osebe – upravičen interes javnosti – pravica do zasebnosti – pravica do svobode izražanja – poseg v ustavne pravice
Za dopustnost prepovednega zahtevka v začasni odredbi je ključno, da naslovnik (dolžnik) ve, kaj konkretno je tisto, kar mu je prepovedano v prihodnje, zato mora upnik prepovedni zahtevek v predlogu za izdajo začasne odredbe ustrezno konkretizirati. Če iz prepovednega zahtevka ni mogoče ugotoviti, kakšna vsebina ravnanja je v bodoče prepovedana dolžniku, je onemogočen preizkus njegove utemeljenosti.
Pri prepovednih zahtevkih, ki se nanašajo na praviloma daljše časovno obdobje, in ob tem, da se lahko v bistvenem spremenijo okoliščine v zvezi z upnikom in njegovim statusom javne osebe, je očitno prekomeren poseg v pravico dolžnika do izražanja in komplementarno pravico javnosti do obveščenosti prepovedati dolžniku vsakršno razkrivanje podatkov o upnikovem družinskem in intimnem življenju javnosti. S tem bi bilo v času trajanja začasne odredbe dolžniku onemogočeno vsako pisanje o tem delu upnikovega življenja, ne glede na to, za kakšne dogodke bi šlo (tudi za takšne, za seznanitev s katerimi obstaja upravičen interes javnosti), z izjemo izrazito naklonjenega in pozitivnega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0065107
OZ člen 131, 131/1, 179, 182, 299. ZDR člen 43. ZVZD člen 5. ZPP člen 253.
odškodninska odgovornost delodajalca – podlage odškodninske odgovornosti – pojem nevarne dejavnosti – krivdna odgovornost – civilni delikt – neposlovna odškodninska odgovornost – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec na poledenelem parkirišču – dokazovanje – izvedenec – ustno zaslišanje izvedenca – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – povrnitev bodoče škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zamudne obresti – pravdni stroški
Ker prva toženka kot tožničina delodajalka ni poskrbela, da bi bilo parkirišče, ki je bilo namenjeno parkiranju zaposlenih, pred pričetkom delovnega časa ustrezno posuto in s tem varno za uporabo, čeprav je bilo glede na vremensko napoved mogoče pričakovati poledico, je opustila dolžnost, ki jo nalaga zakon. Zato je za škodo, ki je tožnici nastala zaradi padca, odškodninsko odgovorna.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – vzrok za odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje z izvedencem
Pravilna je pritožbena ugotovitev, da vprašanje, ali je oseba sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi, še zdaleč ni le »dejanske« narave in da se zato sodišče pri iskanju odgovora nanj ne more »enostavno« nasloniti zgolj na mnenje izvedencev psihiatrične (psihološke) stroke. Ugotovitve z njihovega področja so mu seveda v veliko pomoč, vendar pa gre nazadnje predvsem za pravno presojo (povezano z razlago pravnega pojma »ustrezne skrbi za pravice in korist«), kar pa je (prvenstveno) nedvomno naloga sodišča.
Dejstvo, da je dolžnik sodno takso nakazal na napačen prehodni podračun pristojnega sodišča, ni pravno pomembno, saj gre za očitno pomoto, ki jo je mogoče enostavno odpraviti.
Sodišče svojega zaključka, da bi se tožnik lahko izognil trku, če bi v času škodnega dogodka vozil s prižgano lučjo, ni z ničemer obrazložil. Ker gre za pravno relevantne okoliščine, ki vplivajo na oceno tožnikovega soprispevka, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Toženec si je sam povzročil poslabšanje premoženjskega stanja s storitvijo kaznivega dejanja, zaradi katerega je moral na prestajanje zaporne kazni. Okrnitev preživninske obveznosti toženca v tem primeru ni posledica objektivnih okoliščin, na katere toženec ne bi imel vpliva, zato te okoliščine ne morejo predstavljati razloga za zmanjšanje njegove preživninske obveznosti po prestani zaporni kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0006689
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 5, 5/2, 5/3, 17.
pogodba o najemu s poznejšim odkupom – finančni leasing – prodaja na obroke s pridržkom lastninske pravice – inominatni kontrakt – mešani pogodbeni statut – razdrtje pogodbe – škoda – pozitivni pogodbeni interes – razmerje z mednarodnim elementom – pravo, ki ga je treba uporabiti – navezne okoliščine – pogodbeno razmerje – uporaba tujega prava – avstrijsko pravo – pogodba o leasingu – r imska konvencija – potrošniške pogodbe
Pogodba o leasingu v avstrijskem pravnem redu ni zakonsko urejena, njena posamezna določila pa se (enako kot za kupoprodajno pogodbo s pridržkom lastninske pravice) presojajo po Občem državljanskem zakoniku (v nadaljevanju ABGB) in Zakonu o zaščiti potrošnikov (KONSUMENTEN SCHUTZGESETZ) – KschG), če gre za spor med potrošnikom in podjetjem, kar velja tudi v obravnavanem primeru. Vendar ima tudi Rimska konvencija posebne določbe glede uporabe prava za potrošniške spore. Tako v drugem v zvezi s tretjim odstavkom 5. člena določa, da ni mogoče izključiti prisilnih določb o varstvu potrošnikov po pravu države, v kateri ima ta običajno prebivališče, v primerih, 1) če sklenitev pogodbe izhaja iz posebne ponudbe za potrošnika ali reklame v tej državi in je potrošnik v tej državi opravil vsa pravna dejanja za sklenitev pogodbe, 2) če je druga pogodbena stranka ali njen zastopnik prevzel potrošnikovo naročilo v tej državi, 3) če gre za pogodbo o prodaji stvari in je potrošnik potoval iz te države v drugo državo, kjer je oddal svojo naročilo, pod pogojem, da je potrošnikovo potovanje organiziral prodajalec, da bi ga spodbudil k nakupu.
ZPP člen 131, 182. ZST-1 tarifna številka 1121, 30010.
ugovor zoper plačilni nalog - posebne takse - odmera takse - sklep o ustavitvi postopka
Sklep o ustavitvi postopka, ki je izdan na podlagi domnevnega umika tožbe, predstavlja procesni in ne meritorni sklep. Zato je napačno nadaljnje razlogovanje, da takšen sklep predstavlja odločbo o glavni stvari. Odločanje o glavni stvari pomeni odločitev o zahtevku, v obravnavani zadevi pa prvostopenjsko sodišče ni odločalo o zahtevku, marveč je na podlagi zakonskih določb sankcioniralo procesno ravnanje pravdnih strank.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67, 97. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 5, 5/3, 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid III. kategorije - mednarodni sporazum - sporazum s Hrvaško
Pri tožniku ni prišlo do izgube delazmožnosti, temveč do zmanjšanja delovne zmožnosti za njegov poklic za manj kot 50 %. Pri tožniku so podane zdravstvene težave, ki pa niso izražene v taki meri, da bi ga popolnoma onesposobile za delo. Kljub temu, da je bil tožnik na Hrvaškem razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, to ne pomeni, da je I. kategorija invalidnosti podana tudi upoštevaje ZPIZ-1, po katerem se ugotavlja invalidnost v primeru, če je zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, vložena pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tožniku ni podana niti I. niti II. kategorija invalidnosti, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oz. II. kategorijo invalidnosti ter posledično priznanje invalidske pokojnine ni utemeljen.
Po 67. členu ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženske). Pri tožniku pogoji za pridobitev invalidske pokojnine (oz. njenega sorazmernega dela), kot izhajajo iz 67. čl. ZPIZ-1, niso podani. Tožnik, ki je uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, pravice do invalidske pokojnine ne more pridobiti, saj v času nastanka invalidnosti še ni dopolnil 63 let starosti.
Tožnik, ki je uveljavljal pravico do invalidske pokojnine (oziroma njenega sorazmernega dela) na podlagi sporazuma, lahko pridobi zgolj pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, pod pogoji, določenimi v 67. členu ZPIZ-1, ne more pa ob ugotovljeni III. kategoriji invalidnosti na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pridobiti drugih (kratkoročnih) pravic iz invalidskega zavarovanja (npr. pravico do delne invalidske pokojnine).
ZDavP-2 člen 96, 96/1. ZDPN-2 člen 14, 14/3. ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2, 208, 208/2.
sklep o poplačilu - prednostna terjatev - prednost pri poplačilu - zakonske zamudne obresti - zadnje zapadle davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek na premoženje - davek na promet nepremičnin
Zakonske zamudne obresti od davščin, ki za zadnje leto obremenjujejo prodano nepremičnino, se ne poplačajo kot prednostna terjatev.
pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaza - materialno procesno vodstvo
Iz obrazložitve sodbe prvostopenjskega sodišča smiselno izhaja, da je zavrnilo izvedbo dokazov z zaslišanjem predlaganih prič iz razloga, ker tožena stranka ni podala pravno relevantnih trditev, ki naj bi jih zaslišane priče potrdile. Zato očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo „prvostopenjsko sodišče storilo, ko naj bi opustilo obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga“, ni podana.
začasna odredba – dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki – stiki pod nadzorom - višina preživnine
Ob upoštevanju strokovnega mnenja CSD Š., iz katerega izhaja čustvena povezanost med otrokom in tožencem, ugotovitev, da toženec uspe slediti potrebam otroka, da je odprt za sinove potrebe in sledi predlogom strokovne službe, glede na toženčevo ustrezno komuniciranje z otrokom na stiku, ki se je vršil pod nadzorom CSD, okoliščino, da se je otrok očeta razveselil in potrebo po ohranitvi otrokovega stika z okoljem, v katerem je živel tudi s svojimi starimi starši v skupni hiši, ni nikakršnega razloga za določitev nadzorovanega stika toženca z otrokom, na katerem vztraja tožnica.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0006691
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/5, 76. ZGD-1 člen 676, 676/1, 679, 679/1, 683. ZPP člen 76, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZPol člen 51. Pravilnik o policijskih pooblastilih.
povrnitev nepremoženjske škode - nedopustno ravnanje policistov - prekoračitev pooblastil - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva napaka - spor z mednarodnim elementom
Ob nastali poškodbi pri tem, ko policist uporabi prisilno sredstvo, je pravno odločilno dejstvo, ali je bila uporabljena sila sorazmerna upiranju. Te okoliščine je treba konkretizirati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0065098
ZPP člen 76, 80, 318. ZGD-1 člen 679.
podružnica – sposobnost biti pravdna stranka – zamudna sodba
Tožena stranka je v tožbi označena z nazivom matične družbe in nazivom podružnice, kar je pravilno. V skladu s 1. odstavkom 679. člena ZGD-1 namreč podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo.
V obravnavanem primeru so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je tožnik storil kaznivo dejanje. S tem je bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 214. člena ZKP za hišno preiskavo. Dejstvo, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika pozneje zavržena, ne pomeni, da je bila tudi hišna preiskava nezakonita.
Tožnik ni bil upravičen do vrnitve zaseženih predmetov, saj ni mogel postati njihov lastnik in mu torej ne pripada aktivna legitimacija za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ker so bili predmeti vrnjeni drugi osebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079332
ZPP člen 339, 339/1. OZ člen 179.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – udarnina obraza in desne rame – trditveno in dokazno breme – dokazno tveganje – izbira dokaznega standarda – plačilo predujma za izvedenca po poteku roka
Skupni odmerjen znesek 2.000,00 EUR (1.500,00 EUR za telesne bolečine in 500,00 EUR za strah) predstavlja, upoštevaje razmere v času izdaje izpodbijane sodbe, 1,9 povprečno neto plačo v RS na zaposlenega. Tako odmerjena odškodnina ustreza okoliščinam konkretnega primera, primerljiva pa je tudi z odškodninami, ki jih sodna praksa priznava za takšne lahke telesne poškodbe.
Postopanje sodišča, ki kljub temu, da je (bil) predujem za izvedenca plačan po izteku s strani sodišča določenega roka, izvede dokaz, lahko utemeljuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
odškodninska odgovornost upravljavca pohodne površine na letališču – vzdrževanje dostopa do letališke stavbe – objektivna predvidljivost škodne posledice – protipravnost
V danih okoliščinah – zožen prehod za pešce na hodniku pred vhodom v letališko zgradbo, kjer se nahajajo številni potniki s prtljago – je toženkin zavarovanec opustil dolžnost odstranitve ali opozorila na vsaj 2 cm visoko in kratko grbino enake barve kot tla v pohodni asfaltirani površini, ki bi jo razumno skrben človek lahko opazil le, če bi svojo pozornost usmeril izključno v tla.
Glede na trditveno podlago in podani tožbeni zahtevek ni razlogov, da bi se sodišče še podrobneje ukvarjalo z ugotavljanjem finančnih zmožnosti moža zakonite zastopnice toženke. Tožnik je tisti, ki je zatrjeval poslabšanje finančnega stanja in znižanje preživninskih zmožnosti, zato se je prvostopenjsko sodišče osredotočilo nanj in posledično tudi na finančne zmožnosti njegove partnerke.