določitev preživnine - osebni stečaj - prijava terjatve – izvršilni naslov – prejemnik denarne socialne pomoči – omejitev poslovne sposobnosti
Preživninska terjatev mld. otroka zoper toženca je bila prijavljena v osebnem stečaju, vendar jo je stečajni upravitelj prerekal, prav iz razloga, ker se je vodil postopek za določitev preživnine, o katerem je odločalo prvo sodišče z izpodbijano sodbo. Iz navedenega razloga prijava terjatve mld. otroka, iz naslova plačila preživnine v postopku osebnega stečaja toženca, nima pravnih učinkov v tem pravdnem postopku, v katerem je prvo sodišče določilo preživninsko obveznost toženca do uvedbe postopka osebnega stečaja, kakor tudi njegovo preživninsko obveznost za čas po uvedbi postopka osebnega stečaja.
ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazni standard – postopek izdaje začasne odredbe – izkazanost – dokazanost – izvedba naroka -verjetnost obstoja terjatve
Dokazni standardi v postopku izdaje začasne odredbe so drugačni od standardov v glavnem postopku. Vendar je ta razlika kvalitativna in ne kvantitativna. Izražata jo že različna pojma: izkazanost in dokazanost.
vročanje – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravica do izjave - izvedba dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče prve stopnje se je, ko je odločalo o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, opredelilo le do predlaganih dokazov s splošno vnaprejšnjo oceno, da izvedba ne bi z ničimer doprinesla k večji razjasnitvi dejanskega stanja. Ni pa se opredelilo do trditev, s katerimi je dolžnik izpodbijal pravilnost vročitve in s tem smiselno tudi verodostojnost obvestila sodišču o opravljeni vročitvi.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če obstajajo upravičeni razlogi za to, kar pa mora v sklepu pojasniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0065107
OZ člen 131, 131/1, 179, 182, 299. ZDR člen 43. ZVZD člen 5. ZPP člen 253.
odškodninska odgovornost delodajalca – podlage odškodninske odgovornosti – pojem nevarne dejavnosti – krivdna odgovornost – civilni delikt – neposlovna odškodninska odgovornost – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec na poledenelem parkirišču – dokazovanje – izvedenec – ustno zaslišanje izvedenca – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – povrnitev bodoče škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zamudne obresti – pravdni stroški
Ker prva toženka kot tožničina delodajalka ni poskrbela, da bi bilo parkirišče, ki je bilo namenjeno parkiranju zaposlenih, pred pričetkom delovnega časa ustrezno posuto in s tem varno za uporabo, čeprav je bilo glede na vremensko napoved mogoče pričakovati poledico, je opustila dolžnost, ki jo nalaga zakon. Zato je za škodo, ki je tožnici nastala zaradi padca, odškodninsko odgovorna.
agrarna skupnost – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – določitev dediča – nujni dedič – nujni delež – napotitev na pravdo
Predmet zapuščine je (bilo) premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti po njegovi smrti in po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, po določbah ZPVAS. Dedovanje je zato treba izpeljati po določbah tega zakona. Ker je bil zapustnik v času uveljavitve ZPVAS že mrtev, se to premoženje v skladu drugim odstavkom 8. člena ZPVAS šteje za pozneje najdeno premoženje in se zanje izvede dedovanje po zakonu o dedovanju. Pri tem pa lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – domneva dobre vere – dobra vera – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Dobra vera je [res] subjektivno, intimno (moralno vrednostno) prepričanje posameznika, a kot táko spoznavno ni dostopno zunanjemu svetu. Zato je treba ugotoviti okoliščine, ki ga dokazujejo, in jih presoditi upoštevajoč običajno ravnanje povprečnega človeka v podobnih okoliščinah.
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine člen 100.
obračunavanje omrežnine – sprememba akta – avtentična razlaga – prevzemno predajno mesto
Sprejem avtentične razlage je tako mogoč le v primeru, ko pravno določilo z uporabo splošno sprejetih metod razlage dejansko omogoča dvoje ali več razlag in ga je ravno zaradi tega potrebno pomensko razložiti. Kadar takšne nejasnosti ni, lahko zakonodajalec (oziroma organ, pristojen za sprejem in posledično tudi avtentično razlago akta) le spremeni ali dopolni določbo s spremembo akta, sprejeto po za to predpisanem postopku.
Pravno pravilo, ki ga JARSE uvaja v Spremembi Akta, ne pomeni zgolj njegove razlage (natančnejše opredelitve za katero mesto gre), ampak gre za vsebinsko spremembo. Z navedeno spremembo se je spremenilo merilno mesto, s tem pa tudi način obračunavanja omrežnine.
V primeru, ko je stranki sodno pisanje vročeno s fikcijo vročitve, za ugotovitev datuma vročitve ni pravno pomembno, kdaj je bilo stranki sodno pisanje (dejansko) puščeno v hišnem nabiralniku, temveč, kdaj se ji sodno pisanje glede na določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteje za vročeno.
Dolžnik je že ob vložitvi ugovora vedel, kaj glede vročitve sklepa o izvršbi piše na pisemski ovojnici in kakšne pravne posledice ima to zanj, kljub temu pa je trditve in dokaze o tem, da mu obvestilo o opravljeni vročitvi dejansko nikoli ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, navedel oz. predlagal šele v pritožbi, ne da bi obenem pojasnil, zakaj teh navedb in dokazov ni mogel brez svoje krivde podati že ob vložitvi ugovora.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje – obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev – odplačevanje obrokov za stanovanje – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev
Če sta stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti oziroma zakonske zveze del obrokov za stanovanje kot posebno premoženje toženca plačevali skupaj, to še ne spreminja pravne pripadnosti stanovanja. Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov kupnine lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek.
Pravnega pravila, ki ga dobimo z uporabo argumenta nasprotnega razlogovanja pri razlagi besedila prvega odstavka 158. člena ZPP, ni mogoče razlagati tako, da se izpolnitev domnevnega solidarnega dolžnika (na podlagi sodbe iz druge pravde) šteje enako kot izpolnitev toženca.
ekonomska skupnost – skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - zastaranje denarnega zahtevka iz skupnega premoženja - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek
V primeru enostranske odsvojitve predmeta skupnega premoženja začne zastaranje denarnega zahtevka drugega zakonca teči, ko zaradi pravnomočne sodne odločbe ali sporazuma razvezanih zakoncev, ni več spora o deležu na tem premoženju.
Sodišče prve stopnje je prezrlo pravno relevantne navedbe in dokaze stranke, s čimer je kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic in pravico do izjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0065116
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZVEtL člen 7. ZPP člen 13, 41, 44, 196, 285.
pravica uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - lastninska pravica - lastninjenje - koncept družbene lastnine - načelo prirejenosti postopkov - ničnost denacionalizacijske odločbe - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - odvetniška tarifa
Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču se je morala zaradi svoje narave nujno konstituirati iz dejanskosti (izvenknjižno).
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje ex-lege pridobljene lastninske pravice (na podlagi ZLNDL).
Toženci, ki so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnine, za katero se trdi, da predstavlja splošni skupni del večstanovanjske stavbe, so nujni in enotni sosporniki.
Ko imamo opravka tako z objektivno kot s subjektivno kumulacijo ter so (vsaj nekatere) stranke zgolj navadni sosporniki, tedaj nediferencirana vrednost spornega predmeta več ne ustreza realni vrednosti iz 4. člena Odvetniške tarife in tudi stroškov ni mogoče obračunavati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta. Očitno namreč je, da ta pokriva več samostojnih razmerij med različnimi osebami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PREBIVALIŠČE
VSL0065113
URS člen 22. ZPP člen 116. ZPPreb člen 13, 13/1.
vrnitev v prejšnje stanje – daljše potovanje – dolžnost prijave začasnega odhoda z območja Republike Slovenije – pravica do enakega varstva pravic
Kršitev upravnopravne dolžnosti prijave odsotnosti pristojnemu organu v konkretnem primeru ne more imeti za posledico posega v ustavno pravico do enakega varstva pravic.
Sodišče prekorači tožbeni zahtevek če odloči, da so toženci solidarno zavezani za plačilo odškodnine, četudi tožnik ne terja solidarne izpolnitve odškodninske obveznosti.
Po 165. členu OZ odškodninska obveznost res zapade v trenutku njenega nastanka, kar pa ne pomeni, da je odgovorna oseba s tem dnem že v zamudi. Oškodovanec tedaj sicer pridobi pravico škodo terjati, vendar jo mora (šele) ugotoviti, odgovorno osebo pa pozvati k plačilu.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica je delala pri svojem delu številne napake. Opozarjanje tožnice na napake, storjene pri delu, ni mobing. Opozarjanja na napake in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oziroma očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu. Dokazni postopek tudi ni potrdil, da je nadrejena na tožnico vpila, jo zmerjala ali poniževala. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 6.a. ZDR člen 165, 165/1, 165/3, 165/4, 184. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - žalitev - letni dopust
Nadrejena je tožniku z močnejšim glasom očitala nestrokovnost in način dela, ki ga je izbral. Opisano dejanje ne ustreza zakonski definiciji mobbinga, saj gre pri mobbingu ali trpinčenju za ravnanja, ki so ponavljajoča ali sistematična, torej ravnanja, ki se izvršujejo dlje časa. Ob enkratnem dogodku pa je tožbeni zahtevek neutemeljen. Enkraten dogodek ali dva takšna dogodka namreč ne moreta predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. Prav tako morebitno opozarjanje tožnika na napake, storjene pri delu, ni mobbing.
Dejstvo da tožnik ni mogel koristiti rednega letnega dopusta v času, ko je on to želel, ni v nasprotju z določili 165. člena ZDR, ki določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti (1. odstavek 165. člena). Tretji odstavek istega člena pa določa, da ima delavec pravico izrabiti en dan dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred izrabo. Delodajalec tudi lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po 2. in 3. odstavku, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces (4. odstavek 165. člena).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0006691
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/5, 76. ZGD-1 člen 676, 676/1, 679, 679/1, 683. ZPP člen 76, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZPol člen 51. Pravilnik o policijskih pooblastilih.
povrnitev nepremoženjske škode - nedopustno ravnanje policistov - prekoračitev pooblastil - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva napaka - spor z mednarodnim elementom
Ob nastali poškodbi pri tem, ko policist uporabi prisilno sredstvo, je pravno odločilno dejstvo, ali je bila uporabljena sila sorazmerna upiranju. Te okoliščine je treba konkretizirati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0065112
OZ člen 5, 7. SPZ člen 10. ZIZ člen 59, 64.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – lastninska pravica v pričakovanju – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev – derivativna pridobitev – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Oseba, ki razpolaga z zemljiškoknjižno listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice, bo svoj položaj v razmerju do nedobrovernega hipotekarnega upnika lahko (načeloma) uspešno varovala z ugovorom tretjega oziroma tožbo na nedopustnost izvršbe. Takšnemu ugovoru (zahtevku) ne bi bilo moč slediti le iz razloga, če bi se ugotovilo, da je upravičenec vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo opustil zaradi cilja, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem oziroma če bi bilo z njegove strani moč govoriti o zlorabi pravice. Takšnemu postopanju ne bi bilo moč nuditi pravnega varstva.
Ker sporazum o delitvi skupnega premoženja, na katerega se sklicuje tožnik, vsebuje tudi zemljiško dovolilo, s katerim se tožniku dovoljuje vpis oziroma vknjižbo na solastničinem polovičnem deležu na spornih nepremičninah, so določena stvarna upravičenja že z njegovo sklenitvijo prešla na tožnika. V obravnavanem primeru imamo torej opravka z lastninsko pravico v pričakovanju, ki (že) preprečuje izvršbo.