sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredna pravna sredstva - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - upravičenci - pooblaščenci - zavrženje tožbe - ničnost sodne poravnave - zahteva za varstvo zakonitosti
Vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka ZPP dopušča v primerih, kadar je odločitev o sporu odvisna od vprašanja obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ki ga je potrebno predhodno razčistiti za odločitev o glavni stvari. Ker je sodišče zavrglo glavni zahtevek, te prejudicialnosti ni več in tudi vmesni ugotovitveni zahtevek ni več dopusten, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje moralo zavreči, saj zanj niso podane procesne predpostavke. Poleg tega z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstva oziroma (ne)obstoja posameznih predpostavk pravnega razmerja, bodisi procesne ali materialne narave, kot to uveljavlja tožnik, ko želi ugotovitev pravice, da lahko uveljavlja ničnost sodne poravnave, ugotovitev dejstva, da ni nikoli uveljavljal ničnosti teh poravnav oziroma ugotovitev pravice, da mu toženka vrne 7/100 in mu plača izpad dohodka za uporabo tega dela nepremičnine.
odškodninska odgovornost banke – odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo – uporaba storitve spletnega bančništva – lažna spletne stran banke – požarni zid – huda malomarnost
Golega dejstva, da je tožnik vpisoval podatke na lažno spletno stran banke, ni moč šteti za hudo malomarnost. Za hudo malomarnost bi lahko kvečjemu šlo, če bi bila lažna spletna stran opazno drugačna od prave spletne strani tožene stranke, pa bi tožnik kljub temu pošiljal podatke na takšno lažno stran.
Ker je tožena stranka šele po škodnem dogodku dala navodilo za uporabo požarne pregrade, pred tem pa so veljali le Splošni pogoji poslovanja, ki konkretnih pravil o vrsti zaščite niso vsebovali, tožniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da je ravnal s hudo malomarnostjo s tem, ko ni uporabljal požarnega zidu.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063832
ZGD-1 člen 503. ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT člen 7.
actio pro socio – obveznosti iz družbeniškega razmerja - materialnopravno upravičenje – procesna predpostavka – povrnitev pravdnih stroškov – več pooblaščencev
ZGD-1 je v čl. 503 uvrstil tudi družbeniško tožbo (acto pro socio) kot možnost, da proti družbeniku, ki iz družbeniškega razmerja ne izpolni obveznosti do družbe, kot tožeča stranka nastopi drug družbenik v svojem imenu vendar za družbo. Gre za materialnopravno upravičenje pod pogoji iz čl. 503 ZGD-1 in ne za procesno predpostavko.
V primeru, da stranko zastopata dva pooblaščenca, ki sta odvetnika, ima stranka pravico do povračila stroškov le za enega odvetnika.
V obravnavanem primeru so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je tožnik storil kaznivo dejanje. S tem je bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 214. člena ZKP za hišno preiskavo. Dejstvo, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika pozneje zavržena, ne pomeni, da je bila tudi hišna preiskava nezakonita.
Tožnik ni bil upravičen do vrnitve zaseženih predmetov, saj ni mogel postati njihov lastnik in mu torej ne pripada aktivna legitimacija za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ker so bili predmeti vrnjeni drugi osebi.
Tožena stranka z izpovedbo svojega direktorja ne more dokazati denarnega plačila na TRR tožeče stranke, ker gre za neprimeren dokaz. Prav tako tega ne more dokazati z izpovedbo direktorja tožeče stranke, ki je sicer trdila, da ji navedeni znesek ni bil nakazan na TRR.
Solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve delavca do delodajalca prevzemnika je določena v četrtem odstavku 73. člena ZDR. Delodajalec prenosnik je skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi delavca, če so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe. Ker tožeča stranka ni bila tista, ki je zaradi poslabšanja pogojev odpovedala pogodbo o zaposlitvi, niso podani pogoji iz navedene določbe za solidarno odgovornost tožene stranke.
Med toženo stranko (delodajalcem prenosnikom) in drugo družbo (delodajalcem prevzemnikom) ni bil sklenjen sporazum, na katerem bi temeljila solidarna odgovornost tožene stranke za terjatve, nastale po datumu prenosa, niti kaj takega ne izhaja iz sporazuma o prenehanju delovnega razmerja med pravdnima strankama.
Slovenska ureditev solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika v delu, kjer se ta nanaša na terjatve delavca, nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslabšanja delovnih pogojev, presega možnosti, ki jih ponuja Direktiva 2001/23/ES. V obravnavani zadevi pa ne gre za primer, ki ga ureja tretji odstavek 73. člen ZDR, saj je tožeči stranki delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka.
Odgovornost tožene stranke za vtoževano terjatev tudi ni podana na podlagi 8. člena ZGD-1 (ki ureja spregled pravne osebnosti). Temeljna predpostavka za to vrsto odgovornosti je zloraba pravne osebe, ki pa ni podana, saj ni dokazano, da bi tožena stranka s premoženjem druge družbe ravnala kot s svojim lastnim premoženjem v nasprotju z zakonom. Prav tako ni šlo za špekulativno ravnanje – zmanjševanje premoženja družbe zaradi koristi tožene stranke.
Glede na stališča, zavzeta v pravnomočno končanih vzorčnih postopkih, ki jih mora sodišče upoštevati tudi v tej zadevi, so neutemeljene pritožbene navedbe o tem, da je tožena stranka (solidarno) odgovorna za terjatve tožečih strank iz delovnega razmerja pri družbah, pri katerih jim je prenehalo delovno razmerje.
ZObr člen 92, 92/1. ZDR člen 6. URS člen 49. ZDR-1 člen 54, 55, 56.
javni uslužbenci - vojska - pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Prvi odstavek 92. člena ZObr določa, da lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, kot kandidat za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje oz. kot vojak za določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti. Iz citirane zakonske dikcije izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej možnost in ne obveznost podaljšanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi velja enaka časovna omejitev kot za njeno sklepanje – podaljšati jo je mogoče le za določen čas do deset let. Sklepanje pogodb s tožnico (vojakinjo) in sicer treh zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, zato nima za posledico, da bi se štelo, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v smislu določb 54., 55. in 56. člena ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079292
ZPotK člen 13. OZ člen 344, 347, 347/2, 375. ZPP člen 214, 214/2.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti – obvestilo kreditojemalcu – prejem obvestila – zastaranje – anuitete – triletni zastaralni rok – prepoved obrestnih obresti – neprerekana dejstva
Obvestilo, s katerim banka daje kreditojemalcu dodaten rok za plačilo zapadlih obveznosti, ima naravo pravnoposlovne izjave volje in učinkuje s trenutkom, ko jo naslovnik prejme. Namen dodatnega roka je namreč kreditojemalcu ponuditi zadnjo možnost za izpolnitev pred prenehanjem pogodbe, zato obvestilo mora prejeti.
pridobitev dediščine – prehod zapuščine na dediče – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – sklep o dedovanju – pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo
Odločanje o terjatvah do zapustnika ni predmet zapuščinskega postopka, zato lahko upnik že med tem postopkom ali po njem vloži tožbo zoper dediča, da mu dolg zapustnika poplača.
sposobnost za razsojanje – poslovna sposobnost – ničnost - izpodbojnost
Sposobnost za razsojanje je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je enako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba, ki jo je sklenila oseba brez dejanske sposobnosti razsojanja pa je nična (ali celo neobstoječa) in ne izpodbojna.
ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazni standard – postopek izdaje začasne odredbe – izkazanost – dokazanost – izvedba naroka -verjetnost obstoja terjatve
Dokazni standardi v postopku izdaje začasne odredbe so drugačni od standardov v glavnem postopku. Vendar je ta razlika kvalitativna in ne kvantitativna. Izražata jo že različna pojma: izkazanost in dokazanost.
predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka, ki predlaga ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, mora izkazovati obstoj določenih okoliščin, ki so vplivale na spremembo vrednosti nepremičnine, v ta namen pa mora spremenjene okoliščine izkazovati s predložitvijo mnenja sodnega cenilca, s katero se lahko opravi primerjava s prejšnjo cenitvijo sodnega cenilca, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Predložena cenitev oziroma informativni izračun Ministrstva za okolje, katerega je dolžnik priložil k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ne zadostuje, saj iz omenjenega izračuna ni mogoče opraviti primerjave vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelal cenilec že v letu 2009.
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine člen 100.
obračunavanje omrežnine – sprememba akta – avtentična razlaga – prevzemno predajno mesto
Sprejem avtentične razlage je tako mogoč le v primeru, ko pravno določilo z uporabo splošno sprejetih metod razlage dejansko omogoča dvoje ali več razlag in ga je ravno zaradi tega potrebno pomensko razložiti. Kadar takšne nejasnosti ni, lahko zakonodajalec (oziroma organ, pristojen za sprejem in posledično tudi avtentično razlago akta) le spremeni ali dopolni določbo s spremembo akta, sprejeto po za to predpisanem postopku.
Pravno pravilo, ki ga JARSE uvaja v Spremembi Akta, ne pomeni zgolj njegove razlage (natančnejše opredelitve za katero mesto gre), ampak gre za vsebinsko spremembo. Z navedeno spremembo se je spremenilo merilno mesto, s tem pa tudi način obračunavanja omrežnine.
Sodišče prve stopnje je prezrlo pravno relevantne navedbe in dokaze stranke, s čimer je kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic in pravico do izjave.
vojska - dodatek na stalnost - plačilo za dejansko opravljeno delo - stroški predsodnega postopka
ZObr v 98.f členu določa, da pripada pripadnikom stalne sestave vojske za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let, dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. Zakon torej določa dva pogoja: oseba mora biti pripadnik stalne sestave vojske in mora opravljati dela na vojaški dolžnosti. Tožnik je stalni pripadnik Slovenske vojske, saj ima sklenjeno delovno razmerje, ne izpolnjuje pa drugega zahtevanega pogoja, ker ne opravlja dela na vojaški dolžnosti, ampak opravlja delo civilne dolžnosti. Zato tožniku dodatek na stalnost ne pripada.
Tožnik v tem sporu uveljavlja denarne terjatve iz delovnega razmerja. Glede na četrti odstavek 204. člena ZDR predhodni postopek pri delodajalcu ni procesna predpostavka za uveljavljanje sodnega varstva za plačilo denarnih terjatev. Zato tožniku ne pripadajo stroški predsodnega postopka.
Tožnik je dokazal, da je opravljal vsa dela zahtevnejšega delovnega mesta, zato je upravičen do plačila za dejansko opravljeno delo.
ZPP člen 131, 182. ZST-1 tarifna številka 1121, 30010.
ugovor zoper plačilni nalog - posebne takse - odmera takse - sklep o ustavitvi postopka
Sklep o ustavitvi postopka, ki je izdan na podlagi domnevnega umika tožbe, predstavlja procesni in ne meritorni sklep. Zato je napačno nadaljnje razlogovanje, da takšen sklep predstavlja odločbo o glavni stvari. Odločanje o glavni stvari pomeni odločitev o zahtevku, v obravnavani zadevi pa prvostopenjsko sodišče ni odločalo o zahtevku, marveč je na podlagi zakonskih določb sankcioniralo procesno ravnanje pravdnih strank.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67, 97. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 5, 5/3, 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid III. kategorije - mednarodni sporazum - sporazum s Hrvaško
Pri tožniku ni prišlo do izgube delazmožnosti, temveč do zmanjšanja delovne zmožnosti za njegov poklic za manj kot 50 %. Pri tožniku so podane zdravstvene težave, ki pa niso izražene v taki meri, da bi ga popolnoma onesposobile za delo. Kljub temu, da je bil tožnik na Hrvaškem razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, to ne pomeni, da je I. kategorija invalidnosti podana tudi upoštevaje ZPIZ-1, po katerem se ugotavlja invalidnost v primeru, če je zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, vložena pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tožniku ni podana niti I. niti II. kategorija invalidnosti, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oz. II. kategorijo invalidnosti ter posledično priznanje invalidske pokojnine ni utemeljen.
Po 67. členu ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženske). Pri tožniku pogoji za pridobitev invalidske pokojnine (oz. njenega sorazmernega dela), kot izhajajo iz 67. čl. ZPIZ-1, niso podani. Tožnik, ki je uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, pravice do invalidske pokojnine ne more pridobiti, saj v času nastanka invalidnosti še ni dopolnil 63 let starosti.
Tožnik, ki je uveljavljal pravico do invalidske pokojnine (oziroma njenega sorazmernega dela) na podlagi sporazuma, lahko pridobi zgolj pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, pod pogoji, določenimi v 67. členu ZPIZ-1, ne more pa ob ugotovljeni III. kategoriji invalidnosti na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pridobiti drugih (kratkoročnih) pravic iz invalidskega zavarovanja (npr. pravico do delne invalidske pokojnine).
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0065098
ZPP člen 76, 80, 318. ZGD-1 člen 679.
podružnica – sposobnost biti pravdna stranka – zamudna sodba
Tožena stranka je v tožbi označena z nazivom matične družbe in nazivom podružnice, kar je pravilno. V skladu s 1. odstavkom 679. člena ZGD-1 namreč podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo.
Taksna obveznost za redni postopek je nastala takrat, ko je spis prispel k pristojnemu sodišču, kar je bilo še pred vložitvijo predloga za delni umik tožbe.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost za uveljavitev terjatve – nova dejstva in dokazi v pritožbi
V primeru nevarnosti poznejše uveljavitve nedenarne terjatve (iz 2. odstavka 272. člena ZIZ) gre za objektivno nevarnost. Ta nevarnost je v konkretnem primeru podana, izkazuje jo (med drugim) prav okoliščina povezanosti obeh družb (tudi preko oseb, pooblaščenih za zastopanje). Oporekanje temu zaključku z zatrjevanjem, češ da v času sporne prodaje te povezanosti ni bilo, je ne samo novo in že zato neupoštevno, ampak tudi sicer neprepričljivo. Z vidika obstoja nevarnosti je namreč relevantna prav okoliščina njune aktualne povezanosti.
V pritožbenem postopku je moč upoštevati le tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe.