SPZ člen 49, 217, 217/2, 219, 219/2, 266, 266/1. ZPP člen 7, 167, 167/2, 212, 214, 286, 286/1, 286/6. ZTLR člen 54, 54/1.
priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - slaba vera lastnika služečega zemljišča - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomen zaznavnosti izvrševanja služnosti - pravočasnost zatrjevanja slabe vere - raziskovalna dolžnost kupca kot pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini - stroški vzdrževanja poti - stroški ugovora zoper začasno odredbo kot pravdni stroški
V primeru, kadar je izvrševanje služnosti zaznavno navzven, pridobitelj nepremičnine ne more uspešno sklicevati na to, da za obstoj take pravice ni vedel ali mogel vedeti.
Sklicevanje tožencev na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (dobo vero) je neutemeljeno, saj sta ob pridobitvi lastninske pravice na predmetnih nepremičninah (v skladu z 49. členom SPZ je bilo to šele ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis pridobitve lastninske pravice) nedvomno vedela za obstoj sporne služnostne poti.
Zgolj zatrjevanja nekaterih oseb (prejšnjega lastnika in sosedov), da služnostna pravica ne obstaja, ne zadostuje za ohranitev dobrovernosti tožencev, da predmetni nepremičnini nista kakorkoli obremenjeni.
Odgovornost za stvarne napake je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti, na podlagi katere naročnik pridobi jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi napake nastala. Tožena stranka bi se odgovornosti razbremenila, če bi dokazala, da je vzrok za škodo izven njene sfere. Krivda namreč, za razliko od neposlovne odškodninske odgovornosti, ni predpostavka odškodninske odgovornosti.
hrvaški ZGD člen 421. ZGD-1 člen 502, 502/5. ZN člen 42.
izplačilo vrednosti poslovnega deleža - pasivna legitimacija
Za izplačilo vrednosti poslovnega deleža (oziroma iz njega izhajajočih pravic - dobiček, obresti) je torej že po zakonu zavezana družba kot taka, zato lahko toženkina osebna zaveza za plačilo spornih obveznosti, predstavlja le njen pristop k dolgu družbe.
pogodba o trgovskem zastopanju – pravica do provizije – razlaga pogodb - inventurni manjko - kršitev pogodbe
V Pogodbi ni nič določeno glede pravice zastopnika do provizije za primer inventurnega manjka. Ta ugotovitev pa po razlagi, na katero napotuje prvi odstavek 82. člena OZ, pomeni le, da provizija zastopniku za primer ugotovljenega inventurnega manjka ni bila določena.
Če je tožena stranka blago, ki je predmet inventurnega manjka, prodala (ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča, da tožeče stranke o pogodbah ni obveščala, da prodanega blaga ni odjavila in da ni prenesla na tožečo stranko niti kupnin niti terjatev do kupcev), je to storila le v svojem lastnem imenu in za lasten račun.
Dejstva, da za postavitev poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni sodne pristojnosti, ne morejo spremeniti nobene okoliščine konkretnega primera. Kaj takega bi namreč povzročilo arbitrarnost, ko bi se sodišče samo odločalo, kdaj okoliščine primera upravičujejo sodno pristojnost, kdaj pa ne.
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
spor majhne vrednosti - plačilni rok - stroški izterjave - stroški izvršilnega postopka - protispisnost
Po izrecni določbi 4. odstavka 11. člena ZPreZP se stroški izterjave iz 1. odstavka istega člena ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe.
Soglasje in mnenje se po učinkih razlikujeta. Kadar zakon predvideva, da mora imeti sodišče za odločitev soglasje koga drugega, odločitve ni mogoče sprejeti brez soglasja, saj soglasje pomeni, da imata stranka, ki mora dati soglasje, in sodišče enako mnenje o tem, da se lahko nepremičnina proda po ceni, ki je nižja od polovice likvidacijske vrednosti. Za razliko od soglasja mnenje izraža le pozitiven ali negativen odnos (do prodaje) in za sodišče ni zavezujoče - pomeni le obliko izjave volje. Prav zato mora biti mnenje (zlasti negativno) obrazloženo.
zastaranje premoženjske škode – pretekla in bodoča premoženjska škoda – izguba na zaslužku – sukcesivno nastajajoča škoda – pretrganje zastaranja – akontacija odškodnine – stroški zdravljenja
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko stranka zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja, saj je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka teči znova zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče terjatve.
Ker je ob vložitvi tožbe 14. 2. 2011 glede na začetek teka zastaralnih rokov tožbeni zahtevek za prvo odškodninsko terjatev zastaral, ni prišlo do pretrganja zastaranja, temveč je, ko je zastarala prva terjatev, prenehala pravica zahtevati izpolnitev nadaljnjih sukcesivno nastajajočih enakovrstnih terjatev.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes
Padec življenjske ravni intervenientke, do katerega naj bi prišlo zaradi plačevanja preživninske obveznosti, ne vpliva na njen pravni interes, temveč le na ekonomski interes, kar pa ni dovolj za njeno intervencijo v navedeni pravdi.
pogodba o poslovnem sodelovanju – mandatna pogodba – odpoved pogodbe – neupravičena obogatitev – pravica zahtevati vračilo plačanega zneska
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je plačala maksimalno nagrado, čeprav naj ne bi vedela, kolikšno površino bo končni kupec od nje odkupil. Vsekakor bi morala računati s tem, da končni kupec ne bo odkupil od nje maksimalne površine, zato bi si morala pridržati pravico, da uveljavlja razliko nazaj, in sicer toliko, kolikor ne bo mogla prodati končnemu kupcu.
Preklic naročila je bil posledica ugotovitve, da do sprejetja OPPN Občine Lukovica ne bo prišlo, na kar pa stranki po naravi stvari ne moreta vplivati.
delitev solastnega premoženja - fizična in civilna delitev
V postopku delitve kljub navedeni določbi iz ekonomskih razlogov ni za izključiti, da se v primeru neznatnega solastninskega dela opravi civilna delitev na podlagi plačila po določbi petega odstavka 70. člena SPZ.
ZFPPIPP člen 104. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - stečajni postopek
Odločanje o nadomestilu za preizkus terjatev je vezano izključno na dejstvo preizkusa terjatev, ne pa tudi na morebitno kasnejšo možnost poplačila le-tega.Izplačila upravitelja iz naslova nadomestil in stroškov postopka (razen že navedenih) pred vrnitvijo vsote zneskov iz 7. odstavka 233. člena ZFPPIPP v dobro proračuna niso upravičena.
ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063816
OZ člen 147.
refundacija nadomestila plače – škoda – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze - napaka imenovanega zdravnika
Čim je sodišče ugotovilo, da se tožena stranka zoper 3. in 4. odločbo ni pritožila, je pretrgana vzročna zveza med zatrjevano napačno izdano odločbo o delavčevi nezmožnosti za delo v obdobju od 11. 8. 2009 (namesto pravilno 8. 8. 2009) do 31. 8. 2009, zaradi česar je prišlo do prekinitve začasne zadržanosti od dela, in smiselno uveljavljeno škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi plačila nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079801
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja – nadomestilo koristi – najemnina – status naravne znamenitosti – informativni dokaz – nesklepčna tožba – zakonske zamudne obresti – nečista denarna terjatev
Za uspešnost zahtevka po drugem odstavku 72. člena ZDen mora tožnik izkazati premoženjsko korist, ki bi jo lahko dosegel, če bi podržavljeno premoženje pridobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji.
Glede na ugovor toženke, da nepremičnin ni mogoče ekonomsko izkoriščati, saj se nahajajo na območju krajinskega parka, ki ima status naravne znamenitosti, za katerega velja poseben varstveni režim, bi moral tožnik konkretno opredeliti način rabe nepremičnin, ki bi zagotavljal donos in splošna trditev, da je korist enaka najemnini, ne zadošča. Ker torej ustreznih trditev v tej smeri ni bilo, je tožba nesklepčna in bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti – verižna kompenzacija - nadomestna izpolnitev - pobot - plačilni rok - skrbnost - insolventnost
Obstajajo znaki, ki bi vsakemu skrbnemu gospodarskemu subjektu morali kazati na insolventnost tožeče stranke, tudi če ni posebej strokovno usposobljen za ugotavljanje nastopa insolventnosti.
Da bi bil objektivni element izpodbit, je treba dokazati, da so bile zamude ves čas približno enake, česa takega pa tožena stranka ni dokazala.
Pobot zaradi nadomestne izpolnitve je prav tako izpodbojen – nasprotna terjatev se vzpostavi prav zaradi možnosti izvedbe pobota in zaradi nelikvidnosti dolžnika, ki svoje obveznosti ne more izpolniti.
začetek stečajnega postopka – izvedba naroka – preložitev naroka – opravičljiv razlog – zavlačevanje postopka
Dolžnik bi si, kolikor se ni sposoben udeležiti naroka zaradi teže odločitve, kar nedvoumno izhaja iz konstantne želje po preložitvi naroka in v zvezi s tem obiskov zdravnika, v tem postopku moral priskrbeti zastopanje po pooblaščencu. Tudi ni mogoče sprejeti trditve, da si zaradi tega, ker je od vročitve vabila do naroka bilo le tri dni, ni mogel priskrbeti pravne pomoč, saj iz povzetega procesnega postopanja sodišča v zvezi z opravo naroka izhaja prav nasprotno.
ZOdvT tarifna številka 1200, 3100. ZPP člen 154, 154/2.
pravdni stroški - nagrada za postopek ali nagrada za posel - nagrada za narok - dodatna odvetnikova stranka - povišanje količnika
Pravilno je tožeči stranki priznati nagrado za postopek po tar. št. 3100 v povezavi s tar. št. 1200 ZOdvT, upoštevaje povišanje količnika za 0,3 za vsako dodatno odvetnikovo stranko.