ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 17, 22, 23.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kolektivna pogodba - obveščanje sindikata - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni bila dolžna predhodno o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvestiti sindikata, saj je šlo za individualni odpust, prav tako pa tožnik ni bil član sindikata.
O odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca samostojno odloča zakoniti zastopnik delodajalca, torej direktor in le-ta ni vezan na nikakršne sklepe nadzornega sveta, ki v zvezi z odpovedmi pogodb o zaposlitvi po ZDR nima zakonskih pristojnosti. Tako pogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi niso sklepi nadzornega sveta tožene stranke, seveda pa ni nezakonito, če tudi nadzorni svet obravnava problematiko.
Delodajalec ni dolžan takoj odpovedati pogodbe o zaposlitvi v primeru slabega poslovanja in je povsem običajno, da najprej poskuša izboljšati poslovne rezultate z različnimi ukrepi, odpovedi pa delavcem poda, ko več ni mogoče drugače uspešno poslovati.
omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete
S trditvami o rubežu blaga prvega dolžnika - zalog v znesku 378.098,63 EUR dolžniki niso smiselno predlagali omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetnikom, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Prav imajo v pritožbi, da so (smiselno) predlagali omejitev dovoljene izvršbe, da se opravi samo na nekatera sredstva oziroma predmete, konkretno na zaloge prvega dolžnika.
Nasprotna udeleženka je bila s tem, ko jo je v postopku zastopal začasni skrbnik, ki je istočasno tudi predlagatelj postopka, nepravilno zastopana, saj skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca.
Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa popolnoma jasno, določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost ali pa obratno - posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati.
Dvojne prodaje nepremičnin v nobenem primeru niso dopustne, vendar je treba razlikovati med primeri, ko je do prodaje tuje stvari prišlo zaradi prevare in goljufije prodajalca, in primeri, ko sicer gre za prodajo tuje stvari, vendar prodajalcu goljufivega namena ni mogoče očitati. Medtem ko gre v prvem primeru po stališču sodne prakse za nemoralno postopanje prodajalca, ki ima za posledico ničnost sklenjene pogodbe, ima kupec v drugem primeru možnost uveljavljati pravne napake na stvari ali druge zahtevke zaradi nepravilne izpolnitve prodajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070486
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7.
regresna tožba – kršitev zavarovalne pogodbe – ekskulpacijski razlog – izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja nesreče
Toženec je zapustil kraj nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju in tudi ni dokazal, da za to ni kriv. S tem pa je kršil zavarovalno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079811
ZLNDL člen 2, 2/1. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 1, 1/2, 9, 9/2, 38, 40. OZ člen 440. ZPP člen 285.
pridobitev lastninske pravice po zlndl - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - obličnost pogodbe - teorija realizacije - ničnost pogodbe - prodaja tuje stvari - lastniška posest - pasivna legitimacija - materialno procesno vodstvo
Pravica uporabe, ki se je na podlagi ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, se je lahko prenašala tudi izvenknjižno.
Določba 9. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je za pogodbo o prenosu pravice uporabe sicer zahtevala pisno obliko, a sodna praksa je priznavala pravni učinek tudi tistim pogodbam, ki so bile sklenjene ustno, a so bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane (teorija realizacije).
Če na možnost drugačne pravne kvalifikacije in s tem povezano vprašanje pravno odločilnih dejstev nakaže že nasprotna stranka, opozorilo sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva na dopolnitev trditvene in dokazne podlage ni potrebno.
ZDR člen 8, 8/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 89, 89/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Kolegij družbenikov je pregledoval poslovanje tožene stranke in odločil, da se spremeni oziroma skrajša obratovalni čas igralnega salona. Razlog za spremembo urnika je bil majhen obisk gostov v nočnem in jutranjem času. Tožena stranka je zato zmanjšala število potrebnih delavcev na delovnem mestu interni nadzornik inšpektor (za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi). Tožena stranka je s takšnim organizacijskim ukrepom reagirala na negativen trend poslovanja, zato je tak ukrep, tudi če je sprejet „za vnaprej“, utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev postopka - institut napotitve na pravdo - sestavine sklepa o dedovanju - višina denarnih zneskov
Institut napotitve na pravdo pride v poštev le takrat, kadar gre za spor med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica ali kadar je spor med dediči glede obsega zapuščine. Kadar gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka v zapuščinskem postopku, se institut napotitve ne uporablja.
Med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ki jih ureja določilo drugega odstavka 214. člena ZD, ne sodi določitev višine denarnih zneskov podedovanega premoženja.
dedni dogovor – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pravdni postopek - stvarna pristojnost
Dedni dogovor je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Za odločanje o takšni tožbi je pristojno pravdno sodišče in ne zapuščinsko sodišče.
Materialnopravno podlago za odločitev o vrnitvi preveč izplačane neto plače in materialnih stroškov predstavlja 190. člen OZ , ki v prvem odstavku določa, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi bolniškega staleža v spornem obdobju prišlo do negativnega izračuna, je bila tožena stranka v višini vtoževanega zneska brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala to preplačilo na podlagi določbe 190. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078814
ZPP člen 399, 399/2, 339/2-8. OZ člen 243, 243/3, 243/4.
lizing – pogodba o operativnem lizingu – vrednost predčasno vrnjenega predmeta lizinga – skrbnost dobrega gospodarja - obveznost zmanjšanja škode
Čeprav je med strankama v konkretnem primeru nesporno, da je kršitev lizing pogodbe povzročil lizingojemalec, na čigar strani toženka nastopa kot porok, to še ne dokazuje, da je tožnica pri prodaji vozila ravnala skrbno.
zapuščinski postopek – načelo inkvizitornosti - prekluzija
Pravočasnost predlaganega dokaza je treba vrednotiti glede na specifično razmerje med obveznostjo sodišča in strank v zapuščinskem postopku. Obveznost dedinje na pribavo ustreznih listin je nastopila šele tedaj, ko je zatajila obveznost sodišča, ki s pomočjo sodnega izvedenca ni pridobilo pravilnih podatkov o stanju zemljišč v času daritve. Oporočna dedinja zato v tem smislu ni prekludirana za predložitev nasprotnega dokaza.
Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici.
Pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Opravljanje privatnih voženj z vozilom, ki ga uporablja delodajalec na podlagi najemne pogodbe, brez vednosti delodajalca in med službenim časom, pomeni kršitev temeljne obveznosti delavca, kakor je opredeljena v 1. odstavku 31. člena ZDR. Ta določa, da mora delavec vestno opravljati delo za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevajoč organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Zato za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zadostuje ugotovitev, da je tožnik obveznost iz pogodbe o zaposlitvi kršil s tem, da si je brez dovoljenja tožene stranke med delovnim časom za privatno vožnjo vzel vozilo, ki ga je tožena stranka uporabljala na podlagi najemne pogodbe.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078808
OZ člen 83.
nejasna določila v posebnih primerih - razlaga splošnih pogojev - zdrs plošče - vlažna plošča - škoda tretjemu
Ker ni jasno, kaj pomeni, da škodo zavarovanec povzroči kot lastnik zavarovanega objekta, je treba takšno določbo splošnih pogojev razlagati v škodo zavarovalnice.
Ker pripoznava tožbenega zahtevka ni bila dana na področju proste dispozicije, saj je tožnik zatrjeval promet s kmetijskim zemljiščem, ki je bil urejen s ZKZ, v katerem so določbe, ki so prisilne narave, ne more imeti nikakršnega pravnega učinka.
Ni naloga sodišča, da vedno izvede vse dokazne predloge strank, temveč da izvede tiste dokaze, ki so potrebni, da se sporna dejstva ugotovijo z zadostno stopnjo verjetnosti. Pritožbeno sodišče še dodaja, da zavrnitve dokaznih predlogov na zadnjem naroku toženka ni grajala, zato se na kršitev pravice do izjave v pritožbenem postopku ne more več sklicevati.
SPZ člen 49, 217, 217/2, 219, 219/2, 266, 266/1. ZPP člen 7, 167, 167/2, 212, 214, 286, 286/1, 286/6. ZTLR člen 54, 54/1.
priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - slaba vera lastnika služečega zemljišča - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomen zaznavnosti izvrševanja služnosti - pravočasnost zatrjevanja slabe vere - raziskovalna dolžnost kupca kot pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini - stroški vzdrževanja poti - stroški ugovora zoper začasno odredbo kot pravdni stroški
V primeru, kadar je izvrševanje služnosti zaznavno navzven, pridobitelj nepremičnine ne more uspešno sklicevati na to, da za obstoj take pravice ni vedel ali mogel vedeti.
Sklicevanje tožencev na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (dobo vero) je neutemeljeno, saj sta ob pridobitvi lastninske pravice na predmetnih nepremičninah (v skladu z 49. členom SPZ je bilo to šele ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis pridobitve lastninske pravice) nedvomno vedela za obstoj sporne služnostne poti.
Zgolj zatrjevanja nekaterih oseb (prejšnjega lastnika in sosedov), da služnostna pravica ne obstaja, ne zadostuje za ohranitev dobrovernosti tožencev, da predmetni nepremičnini nista kakorkoli obremenjeni.
denacionalizacija - ničnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - priposestvovanje
Po določbi 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona (ZDen je stopil v veljavo 7. 12. 1991) ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim pravilom, so nični.