ZIZ člen 17, 20a, 58, 58/3. OZ člen 375, 381. ZN člen 68.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - dokazovanje zapadlosti terjatve - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti - izvršilni stroški
V skladu z določbami ZIZ o dokazovanju zapadlosti in sklenjenega notarskega zapisa za zapadlost upnikove terjatve in s tem za izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dodatno obveščanje dolžnice kot zastaviteljice ni potrebno.
Ob predloženi ustrezni specifikaciji je na dolžniku konkretizirano trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do zahtevanega zneska ni upravičen.
odškodninska odgovornost voznika avtomobila - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - merilo skrajne skrbnosti - otrok ob cesti - voznik v naselju - odškodnina zaradi smrti - soprispevek
Voznik v naselju mora računati z otroki vseh starosti in tudi s tem, da se zadržujejo neposredno ob cesti, ne glede na to, ali je obcestno zemljišče prazno in pregledno ali pa je zaradi ograj, grmovja nepregledno. Tako ni nepričakovano, da se bo otrok, ki še ni sposoben za samostojno udeležbo v prometu, brez nadzora staršev pojavil na cesti.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
služnostna pravica hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti poti - razširitev služnosti - tehnični napredek
Do spremenjenega načina dostopa (z motornimi vozili) je prišlo zaradi tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostane isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila torej priposestvovana že času, ko se je na gospodujoče zemljišče hodilo peš in vozilo z ročnimi vozički; dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje vožnjo z motornimi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 17, 22, 23.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kolektivna pogodba - obveščanje sindikata - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni bila dolžna predhodno o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvestiti sindikata, saj je šlo za individualni odpust, prav tako pa tožnik ni bil član sindikata.
O odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca samostojno odloča zakoniti zastopnik delodajalca, torej direktor in le-ta ni vezan na nikakršne sklepe nadzornega sveta, ki v zvezi z odpovedmi pogodb o zaposlitvi po ZDR nima zakonskih pristojnosti. Tako pogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi niso sklepi nadzornega sveta tožene stranke, seveda pa ni nezakonito, če tudi nadzorni svet obravnava problematiko.
Delodajalec ni dolžan takoj odpovedati pogodbe o zaposlitvi v primeru slabega poslovanja in je povsem običajno, da najprej poskuša izboljšati poslovne rezultate z različnimi ukrepi, odpovedi pa delavcem poda, ko več ni mogoče drugače uspešno poslovati.
zapuščinski postopek – načelo inkvizitornosti - prekluzija
Pravočasnost predlaganega dokaza je treba vrednotiti glede na specifično razmerje med obveznostjo sodišča in strank v zapuščinskem postopku. Obveznost dedinje na pribavo ustreznih listin je nastopila šele tedaj, ko je zatajila obveznost sodišča, ki s pomočjo sodnega izvedenca ni pridobilo pravilnih podatkov o stanju zemljišč v času daritve. Oporočna dedinja zato v tem smislu ni prekludirana za predložitev nasprotnega dokaza.
Ker pripoznava tožbenega zahtevka ni bila dana na področju proste dispozicije, saj je tožnik zatrjeval promet s kmetijskim zemljiščem, ki je bil urejen s ZKZ, v katerem so določbe, ki so prisilne narave, ne more imeti nikakršnega pravnega učinka.
Ni naloga sodišča, da vedno izvede vse dokazne predloge strank, temveč da izvede tiste dokaze, ki so potrebni, da se sporna dejstva ugotovijo z zadostno stopnjo verjetnosti. Pritožbeno sodišče še dodaja, da zavrnitve dokaznih predlogov na zadnjem naroku toženka ni grajala, zato se na kršitev pravice do izjave v pritožbenem postopku ne more več sklicevati.
dodatni sklep o dedovanju – obseg zapuščine – lastnik nepremičnine – stanje zemljiške knjige – predlog za vpis lastninske pravice
Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrnilo z obrazložitvijo, da po podatkih zemljiške knjige zapustnik ni lastnik nepremičnine. Dedič je namreč že pred tem predlagal vpis lastninske pravice na zapustnika. Pri tem ni potrebno, da bi bil vpis že izvršen, saj bo za lastnika veljal tudi tisti, ki je naveden v predlogu, z učinkom od naslednjega dne po vpisu prejema predloga za vpis.
spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev postopka - institut napotitve na pravdo - sestavine sklepa o dedovanju - višina denarnih zneskov
Institut napotitve na pravdo pride v poštev le takrat, kadar gre za spor med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica ali kadar je spor med dediči glede obsega zapuščine. Kadar gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka v zapuščinskem postopku, se institut napotitve ne uporablja.
Med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ki jih ureja določilo drugega odstavka 214. člena ZD, ne sodi določitev višine denarnih zneskov podedovanega premoženja.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6. ZPP člen 208, 208/1. ZDR člen 182.
aktivni družbenik - izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev postopka - odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - pobotni ugovor
Toženi stranki, sta v spor vstopili namesto prvotne tožene stranke (delodajalca tožečih strank), zato sta pobotni ugovor lahko podali le v okviru terjatev, ki jih je imela prvotno tožena stranka, to je delodajalec do svojih delavcev. Po določbi 182. člena ZDR je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu dolžan to povrniti. Torej bi morala tožena stranka na podlagi te zakonske določbe v individualnem delovnem sporu dokazati obstoj odškodninske odgovornosti delavca, torej tožečih strank do tožene stranke.
Pobotni ugovor iz naslova uporabe službenega telefona za zasebne namene, ki sta ga podala toženca, je potrebno zavrniti. Toženca namreč nista dokazala, katere klice sta tožnika opravila v zasebne namene in katere v službene. Zgolj seštevek določenih zneskov brez dokazov, da so bili telefonski pogovori opravljeni v zasebne namene, ne zadostuje.
ZPP člen 154, 156. ZOdvT tarifna številka 3102, 3500.
nagrada za narok - več narokov - dodatna nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke - načelo krivde - načelo uspeha
Ne glede na dejstvo, da je sodišče opravilo dva naroka, prvi toženi stranki dvojne nagrade za narok (isto opravilo) ni mogoče dosoditi: enkrat zaradi krivde tožeče stranke in drugič glede na njen uspeh v pravdi.
varstvo lastninske pravice – tožba na izselitev – aktivna legitimacija – dogovor o uporabi nepremičnine – plačilo uporabnine – sodna poravnava
Tožnica in toženec sta sklenila sodno poravnavo, s katero sta uredila uporabo nepremičnine po razvezi zakonske zveze, toda ta nepremičnina ni ne v lasti ne v solasti ali skupni lasti pravdnih strank, zato tožnica z zahtevkom za izselitev toženca iz prostorov, ki naj bi jih po sodni poravnavi zasedala sama, ne more uspeti.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079810
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – protipravno ravnanje organa – odločanje davčnega organa – dolgotrajnost postopka - sistemsko pogojeni zaostanki
Za dolgotrajno odločanje davčnega organa v inšpekcijskem postopku tako na prvi kot na drugi stopnji so obstajali objektivni razlogi (sistemsko pogojeni zaostanki), ki so jim preprečevali, da bi o zadevi odločali hitreje. Organoma (oziroma tam zaposlenim osebam) zato ni mogoče očitati, da so delovali protipravno, kar bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost RS po določbi 26. člena URS.
znamka - tridimenzionalna znamka - sposobnost biti znamka - oblika blaga kot znamka - razlikovalni učinek znamke
Kot znamka je lahko zaščitena tudi tridimenzionalna oblika blaga.
Ker celoten videz vsake od znamk ne omogoča zaključka, da je izključena vsaka razumna možnost drugačnega sklepa, kot da razlikovalni učinek ni podan, za zaključek o ničnosti (registrirane) znamke ne zadostuje posplošena ugotovitev, da registrirani tridimenzionalni znak nima nikakršne distinktivnosti, ker gre za običajne kovinske posode (zabojnike) za odpadke, katerih oblika se bistveno ne razlikuje od standarda ali navad v sektorju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078782
ZPP člen 7, 212, 216.
dogovorjen obseg gradbenih del - cena - dodatna dela - prosti preudarek - odločitev po prostem preudarku - predujem - nezaložitev predujma za izvedenca - dokazno breme - nesorazmerni stroški
Ni nesorazmeren strošek (težava) izvesti dokaza z izvedencem gradbene stroke v pravdi, kjer je sporen obseg gradbenih del in njihova vrednost v iztoževanem znesku 2.888,99 EUR, pri čemer ga je tožnik celo sam predlagal. Odločitev po prostem preudarku (že zato tu) ne pride v poštev.
določitev preživnine – potrebe upravičenca – materialne zmožnosti zavezanca – določitev stikov – časovne meje pravnomočnosti – pritožbene novote
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Preživninskih potreb otrok ni mogoče presojati zgolj matematično, po posameznih postavkah, temveč celovito, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, kot so starost otrok, splošno znana dejstva, dnevno variranje potreb otrok, itd.
Sodišče mora stike določiti natančno in jasno tako, da jih je mogoče izvrševati. Način izvrševanja stikov pa mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otrok. Staršema mora biti jasno, na kakšen način se stiki izvajajo (kdaj, kje, kolikokrat in za koliko časa) tako, da o tem vprašanju med njima ne more biti več spora in dvoma.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063822
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
zavarovanje denarne terjatve - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - samostojen postopek - odločba domačega sodišča - nevarnost - sklep o izvršbi - verodostojna listina - ugovor - zanikanje obligacijskega razmerja - verjetnost terjatve - solidarno poroštvo
Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ne more biti predmet presoje v postopku zavarovanja. Pogoj za predhodno odredbo je po prvem odstavku 257. člena ZIZ izpolnjen že s samim obstojem takšne odločbe.
Postopek s predhodno odredbo je samostojen postopek in ni vezan na tek drugega postopka.
SPZ člen 12, 73, 76, 76/1, 76/3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 153, 153/1. ZPP člen 13, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
sosedsko pravo – vzdrževalna dela – novogradnja – uporaba sosednje nepremičnine – primerno nadomestilo – prepoved zlorabe
Treba je izhajati iz besedila prvega odstavka 76. člena SPZ in ne (le) iz naslova člena in določbo razumeti tako, da mora iti za dela, ki so nujna in ki jih ni mogoče opraviti drugače kot preko sosedovega zemljišča. Besedilo prvega odstavka 76. člena SPZ ne daje opore stališču, da se nanaša le na vzdrževalna dela na že obstoječih objektih, ne pa za novogradnje.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni element izpodbojnosti – običajen način izpolnitve – blokada računa – verižna kompenzacija
Dejanja, storjena po uvedbi stečajnega postopka, vendar pred njegovim začetkom, ne spadajo v domnevo iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Ta zamejuje rok le v tem smislu, da ta domneva velja za vsa dejanja, ki so bila storjena v roku treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka pa vse do njegovega začetka. Predvideva se namreč, da naj bi bilo že v obdobju treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka stanje tako slabo, da bi moralo biti upnikom jasno, da je dolžnik insolventen.