OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0079837
ZJC člen 5. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 18.
vzdrževanje ceste – padec kamenja na cesto – opustitev dolžne skrbnosti – preprečljivost škodnega dogodka – varovalni pas
Pri vzdrževalcu cest presoja preprečljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu potrebne skrbnosti, ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti.
Način plačila kupnine ni bistvena sestavina prodajne pogodbe, zato tožbeni zahtevek ni nepopoln zgolj zaradi tega, ker ne vsebuje določbe o načinu plačila kupnine.
Določba 21. člena ZKZ omogoča razlago, da v primeru, ko je dana ena ponudba več ponudnikov, ki so solastniki ali skupni lastniki prodajanih nepremičnin in ki živijo na istem naslovu, zadošča, da se izjava o sprejemu ponudbe pošilja enkrat priporočeno s povratnico, tako da je pošiljka naslovljena na vse ponudnike, in ni potrebno, da se vroča vsakemu posebej.
Načelo materialno procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca ali ne.
soprispevek oškodovanca – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti – varnostni pas
Neuporaba varnostnega pasu je vplivala na obseg poškodb, vendar pa je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da je premalo zanesljivih podatkov, da bi bilo moč ugotoviti, katera poškodba bi bila manj intenzivna in v kakšnem obsegu oziroma sploh ne bi nastala, če bi bila tožnica pripeta z varnostnim pasom. V takšni situaciji, ko torej ni mogoče točno ugotoviti oziroma razmejiti, kakšne so posledice tožničine opustitve, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je višino tožničinega prispevka ocenilo na podlagi vseh okoliščin primera.
pravice industrijske lastnine - blagovna znamka - nacionalna znamka - grafični elementi - dominantni del znamke - fonetična primerjava - pomenska primerjava - vizualna primerjava - distinktivnost - umik izdelkov iz prometa - objava sodbe - sredstvo restitucije – odškodninska odgovornost
Glede na to, da ima tožena stranka blagovno znamko PIPI, zavarovano v različnih oblikah, se je sodišče po nepotrebnem ukvarjalo s fonetično primerjavo, pomensko primerjavo in vizualno primerjavo blagovnih znamk PIPI in POLI. Svoje blagovne znanke PIPI tožena stranka lahko uporablja za označevanje svojih izdelkov, vendar ne tako, da z uporabo barv doseže, da je njen izdelek, ki ga trži pod sicer svojo blagovno znamko PIPI, zamenljivo podoben blagovni znamki tožeče stranke POLI. Pri tem niso pomembni odtenki rumenih oziroma zlatih oziroma rumeno bež barv, pač pa splošen vtis znaka PIPI.
določitev preživnine – potrebe upravičenca – materialne zmožnosti zavezanca – določitev stikov – časovne meje pravnomočnosti – pritožbene novote
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Preživninskih potreb otrok ni mogoče presojati zgolj matematično, po posameznih postavkah, temveč celovito, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, kot so starost otrok, splošno znana dejstva, dnevno variranje potreb otrok, itd.
Sodišče mora stike določiti natančno in jasno tako, da jih je mogoče izvrševati. Način izvrševanja stikov pa mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otrok. Staršema mora biti jasno, na kakšen način se stiki izvajajo (kdaj, kje, kolikokrat in za koliko časa) tako, da o tem vprašanju med njima ne more biti več spora in dvoma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079811
ZLNDL člen 2, 2/1. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 1, 1/2, 9, 9/2, 38, 40. OZ člen 440. ZPP člen 285.
pridobitev lastninske pravice po zlndl - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - obličnost pogodbe - teorija realizacije - ničnost pogodbe - prodaja tuje stvari - lastniška posest - pasivna legitimacija - materialno procesno vodstvo
Pravica uporabe, ki se je na podlagi ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, se je lahko prenašala tudi izvenknjižno.
Določba 9. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je za pogodbo o prenosu pravice uporabe sicer zahtevala pisno obliko, a sodna praksa je priznavala pravni učinek tudi tistim pogodbam, ki so bile sklenjene ustno, a so bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane (teorija realizacije).
Če na možnost drugačne pravne kvalifikacije in s tem povezano vprašanje pravno odločilnih dejstev nakaže že nasprotna stranka, opozorilo sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva na dopolnitev trditvene in dokazne podlage ni potrebno.
menica - bianco menica - menično pooblastilo - temeljno razmerje
V primeru, ko sta upravičenec oziroma remitent in trasant oziroma zavezanec iz menice tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla, ko menica ostane v rokah strank meničnega dogovora, menica ne opravlja klasične funkcije kroženja v pravnem prometu, kot je to značilno za menico, ki jo ureja Zakon o menici (ZM). Menična obveznost zato ne postane abstraktna, temveč ostane kavzalna in vezana na temeljni posel. Iz Zakona o menici izhajajoča načela zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, ki ščitijo kroženje menice ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice, se morajo zato v konkretnem primeru umakniti načelu vestnosti in poštenja. Razmerje med pravdnima strankama, ki sta stranki meničnega dogovora oziroma menične izjave, je zato presojati upoštevaje dogovor pravdnih strank iz menične izjave in upoštevaje ugovore iz temeljnega posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070486
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7.
regresna tožba – kršitev zavarovalne pogodbe – ekskulpacijski razlog – izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja nesreče
Toženec je zapustil kraj nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju in tudi ni dokazal, da za to ni kriv. S tem pa je kršil zavarovalno pogodbo.
služnostna pravica hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti poti - razširitev služnosti - tehnični napredek
Do spremenjenega načina dostopa (z motornimi vozili) je prišlo zaradi tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostane isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila torej priposestvovana že času, ko se je na gospodujoče zemljišče hodilo peš in vozilo z ročnimi vozički; dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje vožnjo z motornimi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku in tudi ne pooblastiti oziroma pooblastila za zastopanje prenesti na drugo osebo.
Ker pooblastila odvetniku za zastopanje v tem individualnem delovnem sporu ni podelil zakoniti zastopnik tožene stranke (pooblastilo odvetniku je podpisal prokurist, ki ni imel pooblastila direktorja tožene stranke za tako dejanje), odvetnik, ki je vložil pritožbi, ni imel te pravice. Zato je potrebno pritožbi kot nedovoljeni zavreči.
SPZ člen 33, 35. ZFPPIPP člen 98, 292, 292/1, 292/6, 384, 384/6, 384/7, 386, 389, 389/1, 389/1-2.
motenje posesti – motilno dejanje – menjava ključavnice – posest stanovanja – osebni stečaj – stanovanje kot del stečajne mase – predaja in prevzem nepremičnine – procesna sposobnost
Stečajna upraviteljica v določbah ZFPPIPP ni imela podlage za to, da je toženki (kot solastnici) naročila zamenjavo ključavnice na stanovanju, ki sodi v stečajno maso stečajnega dolžnika (tožnice).
Tožnica ima kljub osebnemu stečaju neomejeno procesno sposobnost v postopku zaradi motenja posesti, saj ne gre za dejanja iz 386. člena ZFPPIPP.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje pooblastila odvetnici
Z izbrisom je pravna oseba prenehala in s tem na podlagi prvega odstavka 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi pooblastilo, ki ga je dolžnik dal pooblaščenki. Ta je tako 2. 4. 2013 vložila pritožbo brez pooblastila.
spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev postopka - institut napotitve na pravdo - sestavine sklepa o dedovanju - višina denarnih zneskov
Institut napotitve na pravdo pride v poštev le takrat, kadar gre za spor med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica ali kadar je spor med dediči glede obsega zapuščine. Kadar gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka v zapuščinskem postopku, se institut napotitve ne uporablja.
Med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ki jih ureja določilo drugega odstavka 214. člena ZD, ne sodi določitev višine denarnih zneskov podedovanega premoženja.
odškodninska odgovornost voznika avtomobila - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - merilo skrajne skrbnosti - otrok ob cesti - voznik v naselju - odškodnina zaradi smrti - soprispevek
Voznik v naselju mora računati z otroki vseh starosti in tudi s tem, da se zadržujejo neposredno ob cesti, ne glede na to, ali je obcestno zemljišče prazno in pregledno ali pa je zaradi ograj, grmovja nepregledno. Tako ni nepričakovano, da se bo otrok, ki še ni sposoben za samostojno udeležbo v prometu, brez nadzora staršev pojavil na cesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0063041
OZ člen 101, 101/1, 299, 299/1. ZPP člen 488. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
zapisnik o končnem obračunu del - gradbene uzance - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - izvedba glavne obravnave - izvensodna poravnava
Vzajemni obveznosti pravdnih strank, po katerih je bila tožeča stranka dolžna predložiti ustrezno zavarovanje v obliki menice, tožena stranka pa plačati vtoževani znesek, izhajata iz zapisnika o končnem obračunu, ki predstavlja zunajsodno poravnavo med strankama, kar izhaja tudi iz 119. uzance PGU, za uporabo katerih sta se pogodbeni stranki dogovorili že v pogodbi.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078808
OZ člen 83.
nejasna določila v posebnih primerih - razlaga splošnih pogojev - zdrs plošče - vlažna plošča - škoda tretjemu
Ker ni jasno, kaj pomeni, da škodo zavarovanec povzroči kot lastnik zavarovanega objekta, je treba takšno določbo splošnih pogojev razlagati v škodo zavarovalnice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Opravljanje privatnih voženj z vozilom, ki ga uporablja delodajalec na podlagi najemne pogodbe, brez vednosti delodajalca in med službenim časom, pomeni kršitev temeljne obveznosti delavca, kakor je opredeljena v 1. odstavku 31. člena ZDR. Ta določa, da mora delavec vestno opravljati delo za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevajoč organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Zato za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zadostuje ugotovitev, da je tožnik obveznost iz pogodbe o zaposlitvi kršil s tem, da si je brez dovoljenja tožene stranke med delovnim časom za privatno vožnjo vzel vozilo, ki ga je tožena stranka uporabljala na podlagi najemne pogodbe.
potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca gradbene stroke
Dolžnika ne izpodbijata dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da predstavljajo odmerjeni stroški stroške cenitve cenilca gradbene stroke. Ti stroški so bili potrebni za izvršbo, saj sodišče po drugem odstavku 178. člena ZIZ ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.
Dvojne prodaje nepremičnin v nobenem primeru niso dopustne, vendar je treba razlikovati med primeri, ko je do prodaje tuje stvari prišlo zaradi prevare in goljufije prodajalca, in primeri, ko sicer gre za prodajo tuje stvari, vendar prodajalcu goljufivega namena ni mogoče očitati. Medtem ko gre v prvem primeru po stališču sodne prakse za nemoralno postopanje prodajalca, ki ima za posledico ničnost sklenjene pogodbe, ima kupec v drugem primeru možnost uveljavljati pravne napake na stvari ali druge zahtevke zaradi nepravilne izpolnitve prodajalca.