potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca gradbene stroke
Dolžnika ne izpodbijata dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da predstavljajo odmerjeni stroški stroške cenitve cenilca gradbene stroke. Ti stroški so bili potrebni za izvršbo, saj sodišče po drugem odstavku 178. člena ZIZ ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 48, 48/1, 49, 49-2. ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - opredelitev v računu - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zahtevnost izvedenskega mnenja
Izvedenec mora navesti in pojasniti, katero dodatno dokumentacijo, ki ni obsežena v spisu, je zbral in proučil ter zakaj ocenjuje, da je bilo izvedensko delo zelo zahtevno, ob tem, ko iz spisa ne iz same vsebine mnenja tega ni mogoče ugotoviti.
Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici.
Pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice.
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078800
ZNP člen 32, 36. ZIKS člen 145a. ZDen člen 16, 18. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 20, 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ustavitev postopka - splošne določbe ZNP - uporaba posebnih predpisov - ZIKS- ZDen - vrnitev v naravi - izjema od splošnega načela – izvzetje - dokazno breme - založitev predujma
Osnovni princip je, da se zaplenjeno premoženje vrne v last in posest v naravi, zato je treba odgovoriti na vprašanje, kdo dokazuje, da obstajajo ovire, da zaplenjenega premoženja ni mogoče vrniti v naravi. Ker gre za izjemo od splošnega načela, da se vrača premoženje v naravi, mora zavezanec, ki bi sicer moral premoženje vrniti, to dokazati. To pomeni, da je v tem primeru dokazno breme, da obstajajo ovire iz 19. člena ZDen, na strani nasprotnih udeležencev oz. zavezancev za vrnitev. Zmotno je zato ravnanje sodišča, ko je naložilo plačilo predujma predlagateljici in ker ga ni plačala, štelo, da je predlog umaknila.
ZIZ člen 17, 20a, 58, 58/3. OZ člen 375, 381. ZN člen 68.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - dokazovanje zapadlosti terjatve - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti - izvršilni stroški
V skladu z določbami ZIZ o dokazovanju zapadlosti in sklenjenega notarskega zapisa za zapadlost upnikove terjatve in s tem za izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dodatno obveščanje dolžnice kot zastaviteljice ni potrebno.
Ob predloženi ustrezni specifikaciji je na dolžniku konkretizirano trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do zahtevanega zneska ni upravičen.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079810
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – protipravno ravnanje organa – odločanje davčnega organa – dolgotrajnost postopka - sistemsko pogojeni zaostanki
Za dolgotrajno odločanje davčnega organa v inšpekcijskem postopku tako na prvi kot na drugi stopnji so obstajali objektivni razlogi (sistemsko pogojeni zaostanki), ki so jim preprečevali, da bi o zadevi odločali hitreje. Organoma (oziroma tam zaposlenim osebam) zato ni mogoče očitati, da so delovali protipravno, kar bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost RS po določbi 26. člena URS.
ZPP člen 154, 156. ZOdvT tarifna številka 3102, 3500.
nagrada za narok - več narokov - dodatna nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke - načelo krivde - načelo uspeha
Ne glede na dejstvo, da je sodišče opravilo dva naroka, prvi toženi stranki dvojne nagrade za narok (isto opravilo) ni mogoče dosoditi: enkrat zaradi krivde tožeče stranke in drugič glede na njen uspeh v pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078814
ZPP člen 399, 399/2, 339/2-8. OZ člen 243, 243/3, 243/4.
lizing – pogodba o operativnem lizingu – vrednost predčasno vrnjenega predmeta lizinga – skrbnost dobrega gospodarja - obveznost zmanjšanja škode
Čeprav je med strankama v konkretnem primeru nesporno, da je kršitev lizing pogodbe povzročil lizingojemalec, na čigar strani toženka nastopa kot porok, to še ne dokazuje, da je tožnica pri prodaji vozila ravnala skrbno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0063041
OZ člen 101, 101/1, 299, 299/1. ZPP člen 488. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
zapisnik o končnem obračunu del - gradbene uzance - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - izvedba glavne obravnave - izvensodna poravnava
Vzajemni obveznosti pravdnih strank, po katerih je bila tožeča stranka dolžna predložiti ustrezno zavarovanje v obliki menice, tožena stranka pa plačati vtoževani znesek, izhajata iz zapisnika o končnem obračunu, ki predstavlja zunajsodno poravnavo med strankama, kar izhaja tudi iz 119. uzance PGU, za uporabo katerih sta se pogodbeni stranki dogovorili že v pogodbi.
odškodninska odgovornost voznika avtomobila - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - merilo skrajne skrbnosti - otrok ob cesti - voznik v naselju - odškodnina zaradi smrti - soprispevek
Voznik v naselju mora računati z otroki vseh starosti in tudi s tem, da se zadržujejo neposredno ob cesti, ne glede na to, ali je obcestno zemljišče prazno in pregledno ali pa je zaradi ograj, grmovja nepregledno. Tako ni nepričakovano, da se bo otrok, ki še ni sposoben za samostojno udeležbo v prometu, brez nadzora staršev pojavil na cesti.
spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev postopka - institut napotitve na pravdo - sestavine sklepa o dedovanju - višina denarnih zneskov
Institut napotitve na pravdo pride v poštev le takrat, kadar gre za spor med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica ali kadar je spor med dediči glede obsega zapuščine. Kadar gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka v zapuščinskem postopku, se institut napotitve ne uporablja.
Med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ki jih ureja določilo drugega odstavka 214. člena ZD, ne sodi določitev višine denarnih zneskov podedovanega premoženja.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – izločitvena pravica - cesija
Upnik je kot del trditvene podlage v prijavi terjatev zatrjeval, da naj bi glavni dolžnik po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, le temu nakazal znesek 40.851,00 EUR v skladu z cesijsko pogodbo. Hkrati je zatrjeval, da je upnik s cesijsko pogodbo z dne 29.3.2011 prevzeto terjatev do C., d. o. o., odstopil v zastavo svojemu zastavnemu upniku R., d. o. o., ki pa v sodnem postopku ni uspel izterjati terjatve zoper glavnega dolžnika. Hkrati je upnik zatrjeval, da je glavni dolžnik izvršil plačilo stečajnemu dolžniku neupravičeno. Na tako podani trditveni podlagi upnik ni uspel utemeljiti, da je po začetku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pridobil terjatev do dolžnika v smislu četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki naj bi se plačala iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upniku, v posledici česar bi bilo prijavo terjatve potrebno šteti za pravočasno.
ZPP člen 181. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZDR člen 126, 126/1.
zavrženje tožbe - pravni interes - stvarna pristojnost - davki - prispevki za socialno varnost - plača - plačilo za delo
Obračun in plačilo prispevkov iz naslova delovnega razmerja je lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Glede na tožbene navedbe in navedbe v odgovoru na tožbo, ko je bilo sporno delovno razmerje tožeče stranke, niso bili podani pogoji po 181. členu ZPP za zavrženje tožbe v tem delu iz razloga, ker naj tožeča stranka ne bi imela pravne koristi od ugotovitve dejstev. Bistveno je, da je v individualnih delovnih sporih odločitev o (obračunu) in plačilu davkov in prispevkov odvisna od obstoja delovnega razmerja, na podlagi katerega delavec uveljavlja to obveznost delodajalca. Zato je, glede na trditve v odgovoru na tožbo, nepravilno sklepati, da ni podan pravni interes tožeče stranke za ugotovitveni zahtevek (da delovno razmerje pri toženih strankah predstavlja pravno kontinuiteto ter da drugo in tretje tožena stranka odgovarjata za obveznosti družbe), ker naj bi že lahko uveljavljal dajatveni zahtevek. To še posebej velja v obravnavani zadevi iz razloga, ker sodišče prve stopnje sploh še ni izvajalo dokazov, temveč je odločilo o (delnem) zavrženju tožbe pred izvedbo pripravljalnega naroka oziroma naroka za glavno obravnavo. V tej fazi postopka, ko sodišče prve stopnje sploh še ni izvajalo dokazov, pa je takšna odločitev nepravilna. Le v kolikor bi namreč sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva med strankama kot nesporno na glavni obravnavi ugotovilo, da je obstajalo delovno razmerje, kot to uveljavlja tožeča stranka, in da je podana delovnopravna kontinuiteta oziroma obveznost družbenikov za plačilo obveznosti izbrisane družbe, bi lahko sklepalo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za takšen tožbeni zahtevek.
Prispevki za socialno varnost predstavljajo del plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi (plačilo za opravljeno delo je temeljna pravica delavca), ki pa ga je dolžan obračunati in odvesti delodajalec v imenu in za račun delavca (torej v delavčevo korist) pristojnim organom oziroma institucijam. Delodajalec z opustitvijo svoje obveznosti plačila prispevkov v imenu in za račun delavca neposredno poseže v delavčevo pravico do plačila za opravljeno delo (ki je nedvomno pravica delavca iz delovnega razmerja), kar se posledično odrazi tudi kot poseg v delavčeve pravice iz nekaterih socialnih zavarovanj. Z obveznostjo delodajalca, da v imenu in za račun delavca prispevke, obračunane od delavčeve bruto plače, tudi plača, namreč ne preneha pravica delavca, da zahteva od delodajalca, da te prispevke nakaže pristojnim zavodom. Za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (oziroma njihovimi pravnimi predniki) pa je na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu, zato je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe oz. stališče, da zaradi možnosti davčne izvršbe delavec svoje pravice ne more uveljavljati v sodnem sporu oziroma, da sploh ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku in tudi ne pooblastiti oziroma pooblastila za zastopanje prenesti na drugo osebo.
Ker pooblastila odvetniku za zastopanje v tem individualnem delovnem sporu ni podelil zakoniti zastopnik tožene stranke (pooblastilo odvetniku je podpisal prokurist, ki ni imel pooblastila direktorja tožene stranke za tako dejanje), odvetnik, ki je vložil pritožbi, ni imel te pravice. Zato je potrebno pritožbi kot nedovoljeni zavreči.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje pooblastila odvetnici
Z izbrisom je pravna oseba prenehala in s tem na podlagi prvega odstavka 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi pooblastilo, ki ga je dolžnik dal pooblaščenki. Ta je tako 2. 4. 2013 vložila pritožbo brez pooblastila.
SPZ člen 33, 35. ZFPPIPP člen 98, 292, 292/1, 292/6, 384, 384/6, 384/7, 386, 389, 389/1, 389/1-2.
motenje posesti – motilno dejanje – menjava ključavnice – posest stanovanja – osebni stečaj – stanovanje kot del stečajne mase – predaja in prevzem nepremičnine – procesna sposobnost
Stečajna upraviteljica v določbah ZFPPIPP ni imela podlage za to, da je toženki (kot solastnici) naročila zamenjavo ključavnice na stanovanju, ki sodi v stečajno maso stečajnega dolžnika (tožnice).
Tožnica ima kljub osebnemu stečaju neomejeno procesno sposobnost v postopku zaradi motenja posesti, saj ne gre za dejanja iz 386. člena ZFPPIPP.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati trditve, da je bil toženec tisti, ki je pri njej naročil popravilo vozila. Okoliščina, da se račun glasi nanj, tega ne potrjuje, saj račun sam po sebi podjemnega razmerja ne vzpostavlja in ga ne dokazuje.
varstvo lastninske pravice – tožba na izselitev – aktivna legitimacija – dogovor o uporabi nepremičnine – plačilo uporabnine – sodna poravnava
Tožnica in toženec sta sklenila sodno poravnavo, s katero sta uredila uporabo nepremičnine po razvezi zakonske zveze, toda ta nepremičnina ni ne v lasti ne v solasti ali skupni lasti pravdnih strank, zato tožnica z zahtevkom za izselitev toženca iz prostorov, ki naj bi jih po sodni poravnavi zasedala sama, ne more uspeti.
Materialnopravno podlago za odločitev o vrnitvi preveč izplačane neto plače in materialnih stroškov predstavlja 190. člen OZ , ki v prvem odstavku določa, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi bolniškega staleža v spornem obdobju prišlo do negativnega izračuna, je bila tožena stranka v višini vtoževanega zneska brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala to preplačilo na podlagi določbe 190. člena OZ.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072082
OZ člen 635, 635/2, 640.
pogodba o delu – odgovornost za napake – pravica do znižanja plačila – profesionalna skrbnost – stroški izvedenca – načelo uspeha
Tožena stranka je v postopku podala ugovor zaradi napak izvršenega posla in je v skladu z drugim odstavkom 635. člena OZ uveljavljala pravico do znižanja plačila. To plačilo se v skladu z že navedenim 640. členom OZ zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo imelo izvršeno delo z napako. Način, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je dejansko ugotavljalo stroške odprave napak, ne predstavlja znižanja plačila v skladu s 640. členom OZ, prav tako takšen način odprave napak po drugem odstavku 635. člena OZ ne pride v poštev.