Pri lastni trasirani menici trasant pozove samega sebe, da plača remitentu ob dospelosti določeno vsoto denarja. Obvezna sestavina trasirane menice je namreč nalog trasanta trasatu, naj plača menico, medtem ko je za lastno menico značilno, da gre za obljubo, ne pa za nalog za plačilo. Pri lastni menici nalog za plačilo nadomešča obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Iz navedenega izhaja, da lastna „trasirana“ menica ne vsebuje izdajateljeve nepogojne obljube plačila, temveč nalog trasanta samemu sebi (kot trasatu), naj plača menični znesek remitentu.
etažna lastnina – vznemirjanje lastninske pravice – posel, ki presega posle rednega upravljanja – soglasje etažnih lastnikov – vzpostavitev prejšnjega stanja – poslabšanje skupnih delov
Ni in ne more biti dvoma, da predstavlja izgradnja novih vrat v kotlovnico v nosilni steni zgradbe posel, ki presega posle rednega upravljanja večstanovanjske stavbe.
pravice industrijske lastnine - blagovna znamka - nacionalna znamka - grafični elementi - dominantni del znamke - fonetična primerjava - pomenska primerjava - vizualna primerjava - distinktivnost - umik izdelkov iz prometa - objava sodbe - sredstvo restitucije – odškodninska odgovornost
Glede na to, da ima tožena stranka blagovno znamko PIPI, zavarovano v različnih oblikah, se je sodišče po nepotrebnem ukvarjalo s fonetično primerjavo, pomensko primerjavo in vizualno primerjavo blagovnih znamk PIPI in POLI. Svoje blagovne znanke PIPI tožena stranka lahko uporablja za označevanje svojih izdelkov, vendar ne tako, da z uporabo barv doseže, da je njen izdelek, ki ga trži pod sicer svojo blagovno znamko PIPI, zamenljivo podoben blagovni znamki tožeče stranke POLI. Pri tem niso pomembni odtenki rumenih oziroma zlatih oziroma rumeno bež barv, pač pa splošen vtis znaka PIPI.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079855
ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/2, 318, 318/2. ZTLR člen 20. ZIZ člen 65, 65/4.
nedopustnost izvršbe – nedovoljeno razpolaganje – zamudna sodba – sodba na podlagi pripoznave – pridobitev lastninske pravice
V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe toženec, ki je sočasno dolžnik v izvršilnem postopku, z ne vložitvijo odgovora na tožbo ne more doseči izdaje zamudne sodbe v korist tožnice niti ne more zahtevka pripoznati in na tak način v korist tožnice doseči izdaje sodbe na podlagi pripoznave. Tako procesno razpolaganje toženca nasprotuje morali in ni dopustno.
Zgolj plačilo kupnine, brez sklenitve zavezovalnega pravnega posla, ob tem da tožnica navideznosti pogodbe ni zatrjevala, za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ki ga je sklenil tretji, ne zadošča.
ZPP člen 181. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZDR člen 126, 126/1.
zavrženje tožbe - pravni interes - stvarna pristojnost - davki - prispevki za socialno varnost - plača - plačilo za delo
Obračun in plačilo prispevkov iz naslova delovnega razmerja je lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Glede na tožbene navedbe in navedbe v odgovoru na tožbo, ko je bilo sporno delovno razmerje tožeče stranke, niso bili podani pogoji po 181. členu ZPP za zavrženje tožbe v tem delu iz razloga, ker naj tožeča stranka ne bi imela pravne koristi od ugotovitve dejstev. Bistveno je, da je v individualnih delovnih sporih odločitev o (obračunu) in plačilu davkov in prispevkov odvisna od obstoja delovnega razmerja, na podlagi katerega delavec uveljavlja to obveznost delodajalca. Zato je, glede na trditve v odgovoru na tožbo, nepravilno sklepati, da ni podan pravni interes tožeče stranke za ugotovitveni zahtevek (da delovno razmerje pri toženih strankah predstavlja pravno kontinuiteto ter da drugo in tretje tožena stranka odgovarjata za obveznosti družbe), ker naj bi že lahko uveljavljal dajatveni zahtevek. To še posebej velja v obravnavani zadevi iz razloga, ker sodišče prve stopnje sploh še ni izvajalo dokazov, temveč je odločilo o (delnem) zavrženju tožbe pred izvedbo pripravljalnega naroka oziroma naroka za glavno obravnavo. V tej fazi postopka, ko sodišče prve stopnje sploh še ni izvajalo dokazov, pa je takšna odločitev nepravilna. Le v kolikor bi namreč sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva med strankama kot nesporno na glavni obravnavi ugotovilo, da je obstajalo delovno razmerje, kot to uveljavlja tožeča stranka, in da je podana delovnopravna kontinuiteta oziroma obveznost družbenikov za plačilo obveznosti izbrisane družbe, bi lahko sklepalo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za takšen tožbeni zahtevek.
Prispevki za socialno varnost predstavljajo del plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi (plačilo za opravljeno delo je temeljna pravica delavca), ki pa ga je dolžan obračunati in odvesti delodajalec v imenu in za račun delavca (torej v delavčevo korist) pristojnim organom oziroma institucijam. Delodajalec z opustitvijo svoje obveznosti plačila prispevkov v imenu in za račun delavca neposredno poseže v delavčevo pravico do plačila za opravljeno delo (ki je nedvomno pravica delavca iz delovnega razmerja), kar se posledično odrazi tudi kot poseg v delavčeve pravice iz nekaterih socialnih zavarovanj. Z obveznostjo delodajalca, da v imenu in za račun delavca prispevke, obračunane od delavčeve bruto plače, tudi plača, namreč ne preneha pravica delavca, da zahteva od delodajalca, da te prispevke nakaže pristojnim zavodom. Za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (oziroma njihovimi pravnimi predniki) pa je na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu, zato je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe oz. stališče, da zaradi možnosti davčne izvršbe delavec svoje pravice ne more uveljavljati v sodnem sporu oziroma, da sploh ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070486
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7.
regresna tožba – kršitev zavarovalne pogodbe – ekskulpacijski razlog – izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja nesreče
Toženec je zapustil kraj nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju in tudi ni dokazal, da za to ni kriv. S tem pa je kršil zavarovalno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079811
ZLNDL člen 2, 2/1. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 1, 1/2, 9, 9/2, 38, 40. OZ člen 440. ZPP člen 285.
pridobitev lastninske pravice po zlndl - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - obličnost pogodbe - teorija realizacije - ničnost pogodbe - prodaja tuje stvari - lastniška posest - pasivna legitimacija - materialno procesno vodstvo
Pravica uporabe, ki se je na podlagi ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, se je lahko prenašala tudi izvenknjižno.
Določba 9. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je za pogodbo o prenosu pravice uporabe sicer zahtevala pisno obliko, a sodna praksa je priznavala pravni učinek tudi tistim pogodbam, ki so bile sklenjene ustno, a so bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane (teorija realizacije).
Če na možnost drugačne pravne kvalifikacije in s tem povezano vprašanje pravno odločilnih dejstev nakaže že nasprotna stranka, opozorilo sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva na dopolnitev trditvene in dokazne podlage ni potrebno.
odškodninska terjatev – zastaranje – nastanek škode - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode – začetek teka zastaralnega roka - razlastitev
Trajajoč položaj neuvedbe razlastitvenega postopka proti plačilu odškodnine ne odlaga trenutka začetka teka zastaralnega roka, ki je pri odškodninskih terjatvah po splošnih določbah odškodninskega prava vezan na vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode.
zavarovanje pred odgovornostjo – odbitna franšiza – višina odškodnine
Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, če bi oškodovanec od njega uveljavljal odškodnino za povzročeno škodo. Višina zavarovalničine obveznosti je odvisna od zavarovalne pogodbe. Če je škoda večja od zavarovalne vsote, za katero jamči zavarovalnica, oškodovanec lahko zahteva presežek od povzročitelja. Enako velja za dogovorjeno odbitno franšizo.
Dvojne prodaje nepremičnin v nobenem primeru niso dopustne, vendar je treba razlikovati med primeri, ko je do prodaje tuje stvari prišlo zaradi prevare in goljufije prodajalca, in primeri, ko sicer gre za prodajo tuje stvari, vendar prodajalcu goljufivega namena ni mogoče očitati. Medtem ko gre v prvem primeru po stališču sodne prakse za nemoralno postopanje prodajalca, ki ima za posledico ničnost sklenjene pogodbe, ima kupec v drugem primeru možnost uveljavljati pravne napake na stvari ali druge zahtevke zaradi nepravilne izpolnitve prodajalca.
menica - bianco menica - menično pooblastilo - temeljno razmerje
V primeru, ko sta upravičenec oziroma remitent in trasant oziroma zavezanec iz menice tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla, ko menica ostane v rokah strank meničnega dogovora, menica ne opravlja klasične funkcije kroženja v pravnem prometu, kot je to značilno za menico, ki jo ureja Zakon o menici (ZM). Menična obveznost zato ne postane abstraktna, temveč ostane kavzalna in vezana na temeljni posel. Iz Zakona o menici izhajajoča načela zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, ki ščitijo kroženje menice ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice, se morajo zato v konkretnem primeru umakniti načelu vestnosti in poštenja. Razmerje med pravdnima strankama, ki sta stranki meničnega dogovora oziroma menične izjave, je zato presojati upoštevaje dogovor pravdnih strank iz menične izjave in upoštevaje ugovore iz temeljnega posla.
Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici.
Pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - vzročna zveza - teorija adekvantne vzročnosti - tek
Tožnikov delodajalec ni krivdno odgovoren za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri teku, saj hiter, pa če tudi eksploziven tek, po normalnem teku stvari nima za posledico takšne poškodbe, kot jo je utrpel tožnik.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078769
ZPP člen 7, 214, 337, 337/1. ZASP člen 147, 147/1.
trditvena podlaga - plačilo nadomestila - uporabnik avtorskih del - priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del - pritožbena novota - kolektivno upravljanje avtorskih pravic
Navajanja, da tožnica konkretnemu avtorju do sedaj ni izplačala ničesar, presegajo (trditvene) okvire te pravde, katere predmet ni presoja razmerij med avtorji in tožečo stranko, ampak med slednjo in (nepooblaščenimi) uporabniki avtorskih del (konkretno tožencem).
Nasprotna udeleženka je bila s tem, ko jo je v postopku zastopal začasni skrbnik, ki je istočasno tudi predlagatelj postopka, nepravilno zastopana, saj skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca.
Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa popolnoma jasno, določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost ali pa obratno - posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati.
Ker se overitev podpisa prodajalca na pogodbi o nepremičninah opravi le zaradi izvedbe v zemljiški knjigi, overitev za samo veljavnost pogodbe ni predpisana. Posledično očitana pomanjkljivost overitve podpisa prodajalca, ki se nanaša na popolnost razpolagalnega pravnega posla, ne predstavlja razloga ničnosti zavezovalnega pravnega posla.
zavarovalna pogodba - trajanje zavarovanja - sklenitev zavarovalne pogodbe za nedoločen čas - odstop od pogodbe - plačevanje zavarovalne premije
V zavarovalni pogodbi opredeljen čas trajanja zavarovanja z izrazom „permanentno“ pomeni, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas.Po avtomatizmu pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije, velja le pogoj, da je nasprotna stranka o odstopu od pogodbe obveščena najmanj tri mesece pred zapadlostjo naslednje premije.
ZIZ člen 17, 20a, 58, 58/3. OZ člen 375, 381. ZN člen 68.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - dokazovanje zapadlosti terjatve - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti - izvršilni stroški
V skladu z določbami ZIZ o dokazovanju zapadlosti in sklenjenega notarskega zapisa za zapadlost upnikove terjatve in s tem za izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dodatno obveščanje dolžnice kot zastaviteljice ni potrebno.
Ob predloženi ustrezni specifikaciji je na dolžniku konkretizirano trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do zahtevanega zneska ni upravičen.
29. člen SPZ je treba razumeti v sklopu celotnega instituta posestnega varstva, ki je namenjeno varovanju dejanske oblasti nad stvarmi. To določilo ne odreka varstva tistemu, ki je imel pred zapustnikovo smrtjo, kot po njej, dejansko oblast nad stvarjo in dedičem ne omogoča, da mu to posest v dotedanji vsebini in intenziteti odrekajo.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati trditve, da je bil toženec tisti, ki je pri njej naročil popravilo vozila. Okoliščina, da se račun glasi nanj, tega ne potrjuje, saj račun sam po sebi podjemnega razmerja ne vzpostavlja in ga ne dokazuje.