NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078800
ZNP člen 32, 36. ZIKS člen 145a. ZDen člen 16, 18. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 20, 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ustavitev postopka - splošne določbe ZNP - uporaba posebnih predpisov - ZIKS- ZDen - vrnitev v naravi - izjema od splošnega načela – izvzetje - dokazno breme - založitev predujma
Osnovni princip je, da se zaplenjeno premoženje vrne v last in posest v naravi, zato je treba odgovoriti na vprašanje, kdo dokazuje, da obstajajo ovire, da zaplenjenega premoženja ni mogoče vrniti v naravi. Ker gre za izjemo od splošnega načela, da se vrača premoženje v naravi, mora zavezanec, ki bi sicer moral premoženje vrniti, to dokazati. To pomeni, da je v tem primeru dokazno breme, da obstajajo ovire iz 19. člena ZDen, na strani nasprotnih udeležencev oz. zavezancev za vrnitev. Zmotno je zato ravnanje sodišča, ko je naložilo plačilo predujma predlagateljici in ker ga ni plačala, štelo, da je predlog umaknila.
odškodninska terjatev – zastaranje – nastanek škode - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode – začetek teka zastaralnega roka - razlastitev
Trajajoč položaj neuvedbe razlastitvenega postopka proti plačilu odškodnine ne odlaga trenutka začetka teka zastaralnega roka, ki je pri odškodninskih terjatvah po splošnih določbah odškodninskega prava vezan na vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode.
določitev preživnine – potrebe upravičenca – materialne zmožnosti zavezanca – določitev stikov – časovne meje pravnomočnosti – pritožbene novote
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Preživninskih potreb otrok ni mogoče presojati zgolj matematično, po posameznih postavkah, temveč celovito, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, kot so starost otrok, splošno znana dejstva, dnevno variranje potreb otrok, itd.
Sodišče mora stike določiti natančno in jasno tako, da jih je mogoče izvrševati. Način izvrševanja stikov pa mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otrok. Staršema mora biti jasno, na kakšen način se stiki izvajajo (kdaj, kje, kolikokrat in za koliko časa) tako, da o tem vprašanju med njima ne more biti več spora in dvoma.
ZIZ člen 17, 20a, 58, 58/3. OZ člen 375, 381. ZN člen 68.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - dokazovanje zapadlosti terjatve - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti - izvršilni stroški
V skladu z določbami ZIZ o dokazovanju zapadlosti in sklenjenega notarskega zapisa za zapadlost upnikove terjatve in s tem za izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dodatno obveščanje dolžnice kot zastaviteljice ni potrebno.
Ob predloženi ustrezni specifikaciji je na dolžniku konkretizirano trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do zahtevanega zneska ni upravičen.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 17, 22, 23.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kolektivna pogodba - obveščanje sindikata - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni bila dolžna predhodno o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvestiti sindikata, saj je šlo za individualni odpust, prav tako pa tožnik ni bil član sindikata.
O odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca samostojno odloča zakoniti zastopnik delodajalca, torej direktor in le-ta ni vezan na nikakršne sklepe nadzornega sveta, ki v zvezi z odpovedmi pogodb o zaposlitvi po ZDR nima zakonskih pristojnosti. Tako pogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi niso sklepi nadzornega sveta tožene stranke, seveda pa ni nezakonito, če tudi nadzorni svet obravnava problematiko.
Delodajalec ni dolžan takoj odpovedati pogodbe o zaposlitvi v primeru slabega poslovanja in je povsem običajno, da najprej poskuša izboljšati poslovne rezultate z različnimi ukrepi, odpovedi pa delavcem poda, ko več ni mogoče drugače uspešno poslovati.
ZOR člen 919, 942. ZPP člen 12, 78, 78/1. ZZZDR člen 192, 192/1.
delno odvzeta poslovna sposobnost - izguba pravdne sposobnosti - postavitev skrbnika - zastopanje v pravdi - odobritev procesnih dejanj - dnevna odškodnina - pogodba o sklenjenem življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - dva škodna dogodka
Če je toženka iz drugega škodnega dogodka izplačala dnevno odškodnino za 120 dni (čeprav bi bil po ugotovitvah izvedenca tožnik upravičen le do dnevne odškodnine za 30 dni), gre za napačno oceno toženke same, ki gre v njeno breme in na pravilnost odločitve v zvezi s dnevno odškodnino iz prvega škodnega dogodka, ne vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0074293
OZ člen 179, 197, 199. ZZZDR člen 133.
izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – neupravičena obogatitev – nujna gestija – poslovodstvo brez naročila – pasivna legitimacija – nepremoženjska škoda – strah za drugega – pravno priznana škoda
Tožnica prevzema del skrbi za ostarelo mater, kar je sicer toženčeva dolžnost po izročilno preužitkarski pogodbi. Ker za njegovo obveznost obstoji pravna podlaga (pogodba), ne more za isto obveznost odgovarjati tožnici po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
Zahtevek za povrnitev stroškov njenega preživljanja ni utemeljen niti po pravilih o nujni gestiji iz 197. člena OZ, saj je toženčeva obveznost pogodbena in ne zakonita. V tej zadevi tudi ne gre za verzijo iz 133. člena ZZZDR, saj se citirana določba nanaša na preživninske zavezance iz ZZZDR, kar toženec ni.
Določba 179. člena ureja škodo lastnega izvora; strah za drugega zato ne predstavlja pravno priznane škode.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072082
OZ člen 635, 635/2, 640.
pogodba o delu – odgovornost za napake – pravica do znižanja plačila – profesionalna skrbnost – stroški izvedenca – načelo uspeha
Tožena stranka je v postopku podala ugovor zaradi napak izvršenega posla in je v skladu z drugim odstavkom 635. člena OZ uveljavljala pravico do znižanja plačila. To plačilo se v skladu z že navedenim 640. členom OZ zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo imelo izvršeno delo z napako. Način, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je dejansko ugotavljalo stroške odprave napak, ne predstavlja znižanja plačila v skladu s 640. členom OZ, prav tako takšen način odprave napak po drugem odstavku 635. člena OZ ne pride v poštev.
CESTE IN CESTNI PROMET – JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063843
ZJC člen 64, 64/4, 65, 71, 71/1. ZDARS člen 3č, 3č/1, 3č/3, 3č/4, 3č/4-15, 3č/7. OZ člen 133, 133/3.
delna zapora ceste – popolna zapora ceste - javno pooblastilo za izdajo dovoljenja – pasivna legitimacija - pravno priznana škoda - protipravnost – izgubljeni dobiček – splošno koristna dejavnost – škoda, ki presega običajne meje
Po 15. alineji četrtega odstavka 3.č člena ZDARS – UPB-1 je DARS-u podeljeno javno pooblastilo (med drugim tudi) za izdajo dovoljenja za delno ali popolno zaporo ceste. To pooblastilo izvršuje v svojem imenu in za račun države. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste torej DARS izdaja kot zastopnik Republike Slovenije.
Dovoljenja za delno ali popolno zaporo niso odločbe v upravnem postopku, ki bi jih bilo treba po ZUP vročati vsakomur, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.
pravice industrijske lastnine - blagovna znamka - nacionalna znamka - grafični elementi - dominantni del znamke - fonetična primerjava - pomenska primerjava - vizualna primerjava - distinktivnost - umik izdelkov iz prometa - objava sodbe - sredstvo restitucije – odškodninska odgovornost
Glede na to, da ima tožena stranka blagovno znamko PIPI, zavarovano v različnih oblikah, se je sodišče po nepotrebnem ukvarjalo s fonetično primerjavo, pomensko primerjavo in vizualno primerjavo blagovnih znamk PIPI in POLI. Svoje blagovne znanke PIPI tožena stranka lahko uporablja za označevanje svojih izdelkov, vendar ne tako, da z uporabo barv doseže, da je njen izdelek, ki ga trži pod sicer svojo blagovno znamko PIPI, zamenljivo podoben blagovni znamki tožeče stranke POLI. Pri tem niso pomembni odtenki rumenih oziroma zlatih oziroma rumeno bež barv, pač pa splošen vtis znaka PIPI.
Ker pripoznava tožbenega zahtevka ni bila dana na področju proste dispozicije, saj je tožnik zatrjeval promet s kmetijskim zemljiščem, ki je bil urejen s ZKZ, v katerem so določbe, ki so prisilne narave, ne more imeti nikakršnega pravnega učinka.
Ni naloga sodišča, da vedno izvede vse dokazne predloge strank, temveč da izvede tiste dokaze, ki so potrebni, da se sporna dejstva ugotovijo z zadostno stopnjo verjetnosti. Pritožbeno sodišče še dodaja, da zavrnitve dokaznih predlogov na zadnjem naroku toženka ni grajala, zato se na kršitev pravice do izjave v pritožbenem postopku ne more več sklicevati.
zapuščinski postopek – načelo inkvizitornosti - prekluzija
Pravočasnost predlaganega dokaza je treba vrednotiti glede na specifično razmerje med obveznostjo sodišča in strank v zapuščinskem postopku. Obveznost dedinje na pribavo ustreznih listin je nastopila šele tedaj, ko je zatajila obveznost sodišča, ki s pomočjo sodnega izvedenca ni pridobilo pravilnih podatkov o stanju zemljišč v času daritve. Oporočna dedinja zato v tem smislu ni prekludirana za predložitev nasprotnega dokaza.
služnostna pravica hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti poti - razširitev služnosti - tehnični napredek
Do spremenjenega načina dostopa (z motornimi vozili) je prišlo zaradi tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostane isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila torej priposestvovana že času, ko se je na gospodujoče zemljišče hodilo peš in vozilo z ročnimi vozički; dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje vožnjo z motornimi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
dedni dogovor – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pravdni postopek - stvarna pristojnost
Dedni dogovor je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Za odločanje o takšni tožbi je pristojno pravdno sodišče in ne zapuščinsko sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - sprememba sistemizacije
Delovno mesto vodje skladiščnika - voznika B kategorije je bilo dejansko ukinjeno, saj ga po izvršilni reorganizaciji ne zaseda nihče. Delo, ki ga je tožnik opravljal na delovnem mestu vodje skladišča - voznika B kategorije se sicer res še naprej opravlja v okviru na novo sistemiziranega delovnega mesta delavca v polnilnici - skladiščnika, vendar pa se v okviru tega delovnega mesta opravljajo tudi druge naloge. Takšna sprememba organizacije dela, celo če ne bi bila podprta s formalno spremembo sistemizacije, predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov.
Pogodba o pristopu k dolgu je urejena v poglavju OZ, ki ureja spremembo dolžnika, pa vendarle po svoji vsebini in pravnih posledicah ni sprememba dolžnika v obligacijskem smislu, saj gre za utrditev obveznosti. Pravna posledica pristopa k dolgu je namreč kumulativna in po pristopu k dolgu upniku za izpolnitev odgovarjata prvotni dolžnik in pristopnik, zato se ravno iz teh razlogov sploh ne zahteva soglasje prvotnega dolžnika k sklenitvi pogodbe o pristopu k dolgu. Prav zaradi tega, ker ima pristop k dolgu kumulativni učinek, je položaj upnika takšen, kot če bi bila prvotni dolžnik in pristopnik solidarna dolžnika, vendar zakon pristopniku ne daje regresnih upravičenj.
Za pristop k dolgu, ki je dvostranska pogodba, je po mnenju pritožbenega sodišča odločilno, da upnik izkaže neplačano terjatev do prvotnega dolžnika, pri čemer sploh ni pomembno, da je upnik v posel vključen po podizvajalski pogodbi, ki ima svoj dejanski temelj v pogodbi, ki jo je podizvajalčev naročnik sklenil z (glavnim )izvajalcem in torej zadošča že izkaz terjatve upnika do dolžnika in je pristopnik k dolgu zavezan ta dolg plačati.
Pritožba upravičeno opozarja, da vsebina sporazuma vendarle ni zamejena zgolj na razmerje med upnikom - tožečo stranko in toženo stranko, neodvisno od razmerja med toženo stranka kot naročnikom in njenim izvajalcem del po pogodbi z dne 12. 4. 2011 in ko je temu tako, je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje to spregledalo, in se ni ukvarjalo s tripartitnostjo sporazuma in z njegovo vsebino, ki je narekovala tripartitnost sporazuma in ni odgovorilo na trditve tožene stranke, da se je po sporazumu zavezala tožeči stranki plačati le tisto, kar je iz krovnega posla dolgovala P. d. d. in še pod točno določenimi pogoji (tako kot po 631. členu OZ).
ZPP člen 154, 156. ZOdvT tarifna številka 3102, 3500.
nagrada za narok - več narokov - dodatna nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke - načelo krivde - načelo uspeha
Ne glede na dejstvo, da je sodišče opravilo dva naroka, prvi toženi stranki dvojne nagrade za narok (isto opravilo) ni mogoče dosoditi: enkrat zaradi krivde tožeče stranke in drugič glede na njen uspeh v pravdi.
varstvo lastninske pravice – tožba na izselitev – aktivna legitimacija – dogovor o uporabi nepremičnine – plačilo uporabnine – sodna poravnava
Tožnica in toženec sta sklenila sodno poravnavo, s katero sta uredila uporabo nepremičnine po razvezi zakonske zveze, toda ta nepremičnina ni ne v lasti ne v solasti ali skupni lasti pravdnih strank, zato tožnica z zahtevkom za izselitev toženca iz prostorov, ki naj bi jih po sodni poravnavi zasedala sama, ne more uspeti.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079810
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – protipravno ravnanje organa – odločanje davčnega organa – dolgotrajnost postopka - sistemsko pogojeni zaostanki
Za dolgotrajno odločanje davčnega organa v inšpekcijskem postopku tako na prvi kot na drugi stopnji so obstajali objektivni razlogi (sistemsko pogojeni zaostanki), ki so jim preprečevali, da bi o zadevi odločali hitreje. Organoma (oziroma tam zaposlenim osebam) zato ni mogoče očitati, da so delovali protipravno, kar bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost RS po določbi 26. člena URS.