dedni dogovor – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pravdni postopek - stvarna pristojnost
Dedni dogovor je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Za odločanje o takšni tožbi je pristojno pravdno sodišče in ne zapuščinsko sodišče.
kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - škoda, ki presega običajne meje
Predpisane mejne, zagotovo pa kritične, vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079810
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – protipravno ravnanje organa – odločanje davčnega organa – dolgotrajnost postopka - sistemsko pogojeni zaostanki
Za dolgotrajno odločanje davčnega organa v inšpekcijskem postopku tako na prvi kot na drugi stopnji so obstajali objektivni razlogi (sistemsko pogojeni zaostanki), ki so jim preprečevali, da bi o zadevi odločali hitreje. Organoma (oziroma tam zaposlenim osebam) zato ni mogoče očitati, da so delovali protipravno, kar bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost RS po določbi 26. člena URS.
Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici.
Pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - sprememba sistemizacije
Delovno mesto vodje skladiščnika - voznika B kategorije je bilo dejansko ukinjeno, saj ga po izvršilni reorganizaciji ne zaseda nihče. Delo, ki ga je tožnik opravljal na delovnem mestu vodje skladišča - voznika B kategorije se sicer res še naprej opravlja v okviru na novo sistemiziranega delovnega mesta delavca v polnilnici - skladiščnika, vendar pa se v okviru tega delovnega mesta opravljajo tudi druge naloge. Takšna sprememba organizacije dela, celo če ne bi bila podprta s formalno spremembo sistemizacije, predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov.
ZDR člen 8, 8/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 89, 89/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Kolegij družbenikov je pregledoval poslovanje tožene stranke in odločil, da se spremeni oziroma skrajša obratovalni čas igralnega salona. Razlog za spremembo urnika je bil majhen obisk gostov v nočnem in jutranjem času. Tožena stranka je zato zmanjšala število potrebnih delavcev na delovnem mestu interni nadzornik inšpektor (za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi). Tožena stranka je s takšnim organizacijskim ukrepom reagirala na negativen trend poslovanja, zato je tak ukrep, tudi če je sprejet „za vnaprej“, utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pogodba o pristopu k dolgu je urejena v poglavju OZ, ki ureja spremembo dolžnika, pa vendarle po svoji vsebini in pravnih posledicah ni sprememba dolžnika v obligacijskem smislu, saj gre za utrditev obveznosti. Pravna posledica pristopa k dolgu je namreč kumulativna in po pristopu k dolgu upniku za izpolnitev odgovarjata prvotni dolžnik in pristopnik, zato se ravno iz teh razlogov sploh ne zahteva soglasje prvotnega dolžnika k sklenitvi pogodbe o pristopu k dolgu. Prav zaradi tega, ker ima pristop k dolgu kumulativni učinek, je položaj upnika takšen, kot če bi bila prvotni dolžnik in pristopnik solidarna dolžnika, vendar zakon pristopniku ne daje regresnih upravičenj.
Za pristop k dolgu, ki je dvostranska pogodba, je po mnenju pritožbenega sodišča odločilno, da upnik izkaže neplačano terjatev do prvotnega dolžnika, pri čemer sploh ni pomembno, da je upnik v posel vključen po podizvajalski pogodbi, ki ima svoj dejanski temelj v pogodbi, ki jo je podizvajalčev naročnik sklenil z (glavnim )izvajalcem in torej zadošča že izkaz terjatve upnika do dolžnika in je pristopnik k dolgu zavezan ta dolg plačati.
Pritožba upravičeno opozarja, da vsebina sporazuma vendarle ni zamejena zgolj na razmerje med upnikom - tožečo stranko in toženo stranko, neodvisno od razmerja med toženo stranka kot naročnikom in njenim izvajalcem del po pogodbi z dne 12. 4. 2011 in ko je temu tako, je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje to spregledalo, in se ni ukvarjalo s tripartitnostjo sporazuma in z njegovo vsebino, ki je narekovala tripartitnost sporazuma in ni odgovorilo na trditve tožene stranke, da se je po sporazumu zavezala tožeči stranki plačati le tisto, kar je iz krovnega posla dolgovala P. d. d. in še pod točno določenimi pogoji (tako kot po 631. členu OZ).
določitev preživnine – potrebe upravičenca – materialne zmožnosti zavezanca – določitev stikov – časovne meje pravnomočnosti – pritožbene novote
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Preživninskih potreb otrok ni mogoče presojati zgolj matematično, po posameznih postavkah, temveč celovito, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, kot so starost otrok, splošno znana dejstva, dnevno variranje potreb otrok, itd.
Sodišče mora stike določiti natančno in jasno tako, da jih je mogoče izvrševati. Način izvrševanja stikov pa mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otrok. Staršema mora biti jasno, na kakšen način se stiki izvajajo (kdaj, kje, kolikokrat in za koliko časa) tako, da o tem vprašanju med njima ne more biti več spora in dvoma.
ZIZ člen 17, 20a, 58, 58/3. OZ člen 375, 381. ZN člen 68.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - dokazovanje zapadlosti terjatve - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti - izvršilni stroški
V skladu z določbami ZIZ o dokazovanju zapadlosti in sklenjenega notarskega zapisa za zapadlost upnikove terjatve in s tem za izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dodatno obveščanje dolžnice kot zastaviteljice ni potrebno.
Ob predloženi ustrezni specifikaciji je na dolžniku konkretizirano trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do zahtevanega zneska ni upravičen.
služnostna pravica hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti poti - razširitev služnosti - tehnični napredek
Do spremenjenega načina dostopa (z motornimi vozili) je prišlo zaradi tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostane isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila torej priposestvovana že času, ko se je na gospodujoče zemljišče hodilo peš in vozilo z ročnimi vozički; dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje vožnjo z motornimi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – nezazidano stavbno zemljišče - korist – nezmožnost razpolaganja
Po drugem odstavku 72. člena ZDen gre upravičencem odškodnina oziroma nadomestilo zgolj za nemožnost uporabe oziroma upravljanja podržavljenega premoženja in ne zaradi nemožnosti razpolaganja, zato nemožnost izročitve zemljišča oziroma stavbne pravice ne utemeljuje prisoje nadomestila po navedeni zakonski določbi.
zapuščinski postopek – načelo inkvizitornosti - prekluzija
Pravočasnost predlaganega dokaza je treba vrednotiti glede na specifično razmerje med obveznostjo sodišča in strank v zapuščinskem postopku. Obveznost dedinje na pribavo ustreznih listin je nastopila šele tedaj, ko je zatajila obveznost sodišča, ki s pomočjo sodnega izvedenca ni pridobilo pravilnih podatkov o stanju zemljišč v času daritve. Oporočna dedinja zato v tem smislu ni prekludirana za predložitev nasprotnega dokaza.
potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca gradbene stroke
Dolžnika ne izpodbijata dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da predstavljajo odmerjeni stroški stroške cenitve cenilca gradbene stroke. Ti stroški so bili potrebni za izvršbo, saj sodišče po drugem odstavku 178. člena ZIZ ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0074293
OZ člen 179, 197, 199. ZZZDR člen 133.
izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – neupravičena obogatitev – nujna gestija – poslovodstvo brez naročila – pasivna legitimacija – nepremoženjska škoda – strah za drugega – pravno priznana škoda
Tožnica prevzema del skrbi za ostarelo mater, kar je sicer toženčeva dolžnost po izročilno preužitkarski pogodbi. Ker za njegovo obveznost obstoji pravna podlaga (pogodba), ne more za isto obveznost odgovarjati tožnici po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
Zahtevek za povrnitev stroškov njenega preživljanja ni utemeljen niti po pravilih o nujni gestiji iz 197. člena OZ, saj je toženčeva obveznost pogodbena in ne zakonita. V tej zadevi tudi ne gre za verzijo iz 133. člena ZZZDR, saj se citirana določba nanaša na preživninske zavezance iz ZZZDR, kar toženec ni.
Določba 179. člena ureja škodo lastnega izvora; strah za drugega zato ne predstavlja pravno priznane škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0063041
OZ člen 101, 101/1, 299, 299/1. ZPP člen 488. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
zapisnik o končnem obračunu del - gradbene uzance - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - izvedba glavne obravnave - izvensodna poravnava
Vzajemni obveznosti pravdnih strank, po katerih je bila tožeča stranka dolžna predložiti ustrezno zavarovanje v obliki menice, tožena stranka pa plačati vtoževani znesek, izhajata iz zapisnika o končnem obračunu, ki predstavlja zunajsodno poravnavo med strankama, kar izhaja tudi iz 119. uzance PGU, za uporabo katerih sta se pogodbeni stranki dogovorili že v pogodbi.
Materialnopravno podlago za odločitev o vrnitvi preveč izplačane neto plače in materialnih stroškov predstavlja 190. člen OZ , ki v prvem odstavku določa, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi bolniškega staleža v spornem obdobju prišlo do negativnega izračuna, je bila tožena stranka v višini vtoževanega zneska brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala to preplačilo na podlagi določbe 190. člena OZ.
Tisti, ki nosi dokazno breme, bo uspel, če bo svoje trditve o dejstvih tako argumentiral (dokazal), da bo izključen vsak razumen dvom oziroma da o resničnosti teh trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 48, 48/1, 49, 49-2. ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - opredelitev v računu - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zahtevnost izvedenskega mnenja
Izvedenec mora navesti in pojasniti, katero dodatno dokumentacijo, ki ni obsežena v spisu, je zbral in proučil ter zakaj ocenjuje, da je bilo izvedensko delo zelo zahtevno, ob tem, ko iz spisa ne iz same vsebine mnenja tega ni mogoče ugotoviti.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - vzročna zveza - teorija adekvantne vzročnosti - tek
Tožnikov delodajalec ni krivdno odgovoren za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri teku, saj hiter, pa če tudi eksploziven tek, po normalnem teku stvari nima za posledico takšne poškodbe, kot jo je utrpel tožnik.