Predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ni dovoljen, če znesek neplačane globe ne presega 300,00 EUR.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0075753
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
sprememba upnika - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - vročanje predloga za spremembo upnika v izjavo dolžniku
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - načelo vzajemnega priznavanja - dejanski stan prekrška - upoštevne navedbe
Pristojni organi izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb brez dodatnih formalnosti in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa zakon. Tako domače sodišče v postopku priznanja in izvršitve tuje odločbe odloča na podlagi odločbe, ki jo je treba izvršiti, potrdila iz priloge ZSKZDČEU in prevoda le-tega. Sodišče lahko zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje le v primeru, če je podan kakšen od razlogov nedopustnosti izvrševanja.
OZ člen 34, 35, 38, 229, 286, 294, 294/2. ZIZ 21, 21/1, 225, 225/1, 229.
primeren izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - izvršba sklepa zaradi motenja posesti
Glede določenosti oziroma določljivosti lokacije izpolnitve obveznosti je potrebno izhajati iz narave obveznosti oziroma tožbenega zahtevka tožbe zaradi motenja posesti, pri kateri že zakon upošteva, da bosta odločitev o določenem ravnanju motenja in prepoved prihodnjih motilnih ravnanj učinkovali tudi za prihodnja ravnanja, ki se v bistvu ne razlikujejo od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), poleg tega pa je upoštevati, da volja upnikov v tožbenem zahtevek ni bila tako natančno in konkretno opredeljena, da bi dolžnika zavezala k zasaditvi cipres in orehovega drevesa ter postavitvi žara na točno določeno mesto.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0063811
ZGD-1 člen 512. ZPP člen 110, 111, 111/4, 363, 363/1. ZS člen 83, 83/3.
predlog predlagatelja za posredovanje informacij – rok za odgovor na predlog – sodne počitnice – odločitev o predlogu za podaljšanje roka – sodni rok – pravica družbenika do informacij in vpogleda – individualna pravica
Sodišče mora v primerih zahteve družbenika do informacij in vpogleda predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Gre za sodni rok, torej rok določen s strani sodišča, upoštevaje okoliščine primera. Takšen rok se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi in če je predlog podan pred iztekom roka. O takšnem predlogu bi sodišče moralo odločiti. V kolikor roka ne bi podaljšalo, bi bila zoper tak sklep dovoljena pritožba.
Prodaja poslovnega deleža pomeni okoliščino, ki lahko vpliva na položaj nasprotnega udeleženca na trgu, s tem pa tudi na položaj družbenika. Informacije o tem mu zato morajo biti dostopne. Zavrnitev takšne zahteve iz razloga, da pojasnjevanje, zakaj je poslovodja ravnal na določen način in ne drugače, ne sodi v okvir obveznosti družbe do dajanja informacij, pomeni preozko tolmačenje 512. člena ZGD-1.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-8. ZST-1 člen 5, 5/4, 13, 13/1, 34, 34/3.
odmera sodne takse v postopku o prekršku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga
Ker je v postopku o prekršku sodišče dolžno o obveznosti plačila sodne takse kot enega izmed stroškov postopka o prekršku odločiti s sodbo o prekršku, v kateri mora odmeriti sodno takso in določiti rok za njeno plačilo, je v postopkih o prekrških določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 potrebno razlagati tako, da lahko zavezanec za plačilo sodne takse zaprosi za oprostitev, delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po izdaji sodbe o prekršku na prvi stopnji tako, da vloži pritožbo zoper sodbo o prekršku v delu, s katerim je odmerjena sodna taksa in takšno svojo pritožbo utemeljuje z razlogi, ki bi jih sicer moral uveljavljati v predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - ustrezna zaposlitev
Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med ostale zaposlene pri delodajalcu, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal delavec na ukinjenem delovnem mestu.
Pri toženi stranki je prišlo do spremembe organizacije dela tako, da je del nalog ukinjenega delovnega mesta referenta v računovodstvu, ki ga je zasedala tožnica, prevzela vodja oddelka za računovodstvo, del nalog je prevzela vodja financ, del nalog pa referentka v knjigovodstvu. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kakor je določen v 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR. Ta namreč določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog).
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 441, 442. ZPUOOD člen 18.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – pasivni družbenik
Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 7. poglavju ZFPPIPP) imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Gre za zakonsko določilo, ki ureja singularno pravno nasledstvo glede prehoda obveznosti z izbrisane pravne osebe na aktivnega družbenika te pravne osebe, zato se ni mogoče pridružiti pritožbeni kritiki, da omenjena določba določa zgolj možnost začetka pregona za neko domnevno odgovornost, ki mora biti dokazana.
Tožnik je v tožbi navajal, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tožene stranke o njegovi začasni premestitvi nepopolna, vendar ni zatrjeval, da za začasno premestitev ni bilo utemeljenih razlogov. Tožnik je bil napoten na drugo delo zaradi izvajanja nalog zunanjega varovanja objektov, kar je v skladu s 7. točko 1. odstavka 3. člena ZPol, po kateri so naloge policije tudi varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev. Ker tožnik ni zatrjeval, da je premestitev neutemeljena, izpodbijana odločba ni nezakonita zgolj zato, ker potreba po tožnikovi premestitvi ni podrobneje utemeljena.
stvarna pristojnost - nepremoženjska škoda - nezgoda pri delu - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba
Tožnik s tožbo vtožuje plačilo gmotne in negmotne škode, ki naj bi jo utrpel v delovni nezgodi pri toženi stranki. Tožnik dela pri toženi stranki ni opravljal na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak na podlagi pogodbe civilnega prava, v delovnem razmerju pa je bil pri drugi družbi. Zato je za odločanje o tem sporu stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada zelo zahtevno izvedensko mnenje
Za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja (bodisi navzgor ali navzdol) je potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za proučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V konkretnem primeru izvedenci niso izkazali nobene od teh okoliščin, zato niso upravičeni do nagrade za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila denarna sredstva, ki jih je prejela kot štipendijo v spornem študijskem letu, če šolanje ne bo uspešno zaključila in predložila dokazila o opravljenem letniku, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena OZ dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 132, 168. ZPP člen 339, 339/2.
razlaga pogodbenih določil – jasna določila – sporna določila – upravičenost za zastopanje – pooblastilo – vmesna sodba – odškodnina za navadno škodo – izgubljeni dobiček – trditvena podlaga
Ker mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze (ki morajo biti tudi potrebni), pomeni nedopustna zavrnitev dokaznega predloga po oceni pritožbenega sodišča tudi kršitev pravice do izjave stranke v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – obročno plačilo premoženjske koristi
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je plačilo celotnega zneska premoženjske koristi naložilo obtoženemu. Le če bi bil znan sostorilec in če bi bilo znano, kolikšen del od pridobljene premoženjske koristi s kaznivim dejanjem si je pridobil sam, bi bilo mogoče vsakemu od njiju naložiti sorazmeren del plačila premoženjske koristi.
KZ-1 člen 257, 258. ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazno breme - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da je storil hude kršitve v zvezi s pobiranjem grobarine in da je bilo ugotovljeno, da manjka večja količina denarja. V sporni zadevi tožena stranka, skladno z dokaznim bremenom, ni dokazala, da je tožnik storil kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče lahko presoja le, ali je zatrjevani razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi dokazan in v kolikor ugotovi, da tak razlog ni dokazan, lahko le ugotovi nezakonitost odpovedi, ne mora pa samo iskati morebitnih drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi (npr. ali gre za kršitve po 2. alineji 111. člena ZDR).
ZDR člen 31, 31/1, 82, 82/1, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo pred odpovedjo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sodna razveza - odškodnina
Pisno opozorilo pred odpovedjo je pogoj za zakonitost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Glede dokaznega bremena je dolžnost delodajalca le, da dokaže obstoj opozorila pred odpovedjo, vsebinsko neutemeljenost pa mora zatrjevati in dokazovati delavec. Ker obstoj pisnih opozoril med strankama ni bil sporen in ker vsebinske neutemeljenosti opozoril tožnica ni zatrjevala (niti ni za to predlagala dokazov), je potrebno šteti, da so vsa tri pisna opozorila utemeljena.
Tožnica je pri toženi stranki delala kot prodajalka v drogeriji. Ker narava dela zahteva vsakodnevno delo z ljudmi, je odnos do strank ključnega pomena. Neprijaznost in neustrežljivost delavcev na takšnih delovnih mestih predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec delavcu, še posebej, če se kršitev ponavlja, upravičeno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ker so tožničin slab odnos do strank zaznali tako njeni sodelavci kot tudi stranke drogerije, to pomeni, da je tožnica kršila temeljno obveznost iz delovnega razmerja, to je, da mora delavec vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR).
Tožnik ne opravlja dela novinarja specialista in bi tožena stranka morala tožniku ponuditi pogodbo o zaposlitvi za opravljanje drugega dela (verjetno novinarja urednika), ni pa tožnik opravljal del urednika oddaj, ker dejansko ne opravlja vseh nalog tega delovnega mesta, zlasti ne urejanja programskih pasov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna dati v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj, ni utemeljen.
invalidnost II. kategorije - poslabšanje invalidnosti - pridobitev novih pravic
Tožnica (invalidka III. kategorije) je še vedno zmožna opravljati drugo delo z določenimi omejitvami, zato pri njej ni mogoče ugotoviti izgube delazmožnosti.