previsoka denarna odškodnina – prekomerni hrup - nepremoženjska škoda – obdobje izpostavljenosti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja
Sodišče prve stopnje je, glede na povzeta in v pritožbenem postopku nesporna dejstva, denarno odškodnino odmerilo previsoko. Te namreč odstopajo od velike večine do sedaj obravnavanih, in sicer zato, ker so bili tožniki izpostavljeni škodljivim vplivom relativno kratko obdobje (tretjetožnica 18 mesecev, četrto, peto in šestotožnik pa 6 mesecev), predvsem pa zato, ker je hiša, v kateri tožniki živijo oziroma so živeli, oddaljena od ceste 30 m, kar je eden izmed bistvenih kriterijev za določitev višine primerne odškodnine, kot tudi, da so bili vsi tožniki, katerih na prvi stopnji prisojene odškodnine pritožba graja, v obravnavanem obdobju zaposleni oziroma šestotožnik učenec osnovne šole, kar pomeni, da so bili vsi del dneva odsotni.
Pritožbeno sodišče je zato sledilo delno utemeljeni pritožbi in je na prvi stopnji prisojene odškodnine znižalo, in sicer tretjetožnici na znesek 1.300,00 EUR, četrtotožniku in petotožnici vsakemu na znesek po 450,00 EUR in šestotožniku na znesek 550,00 EUR. Pri šestotožniku je pritožbeno sodišče upoštevalo dejstvo, da je po odselitvi družine z danega naslova med tednom in ponoči še bil pri svojih starih starših na danem naslovu, in sicer zaradi lažjega prihoda in odhoda v šolo.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbijanja - dobra vera - profesionalna skrbnost
Od poslovnih subjektov se ne zahteva, da do vseh podrobnosti in na vse možne načine spremljajo poslovno stanje vsakega poslovnega partnerja, pač pa se od njih zahteva minimum skrbnosti, ki ga mora pri poslovanju na trgu pokazati vsak poslovni subjekt.
izvršitev odločbe o stikih – zaslišanje otroka – neprizadevanje starša za vzpostavitev ustreznega odnosa otroka z drugim staršem
v ugovornem postopku je bilo pravilno presojano, ali je razlog za neuspešnost stikov (tudi) na strani dolžnika, na podlagi ugotovljenih dejstev pa je bil pravilen tudi zaključek, da dolžnik ni izkazal svojega prizadevanja za vzpostavitev ustreznega odnosa med otrokom in materjo in je s svojo očitno podporo otroku ob nasprotovanju stikov ravnal v nasprotju z obveznostmi, h katerim ga zavezuje podpisana sodna poravnava.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka - substanciranje dokaznih predlogov – zaslišanje priče – informativni dokaz
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši kot priča, mora podati tudi ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta priča s svojo izpovedjo potrdila ali ovrgla. Navesti mora torej o katerih (konkretnih) dejstvih bo izpovedovala.
Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasing obrokov. Če to obveznost prekrši, ima leasingodajalec pravico odstopiti od pogodbe, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu.
Le v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP.
Zgolj strah pred pravdo sam po sebi, čeprav je povezan z (običajnimi) stroški, še ne opravičuje stranke, da zahteva nazaj, kar je plačala, čeprav je vedela, da ni dolžna, pa si ni pridržala pravice zahtevati nazaj.
V kolikor je torej sodišče prve stopnje štelo, da je tožbeni zahtevek nekonkretiziran (torej nedoločen ali vsaj določljiv), to pomeni, da tožba ne izpolnjuje kriterijev formalne popolnosti. V takem primeru mora sodišče tožbo vrniti tožniku v popravo in mu s tem omogočiti, da to procesno pomanjkljivost odpravi. V primeru nedoločenega zahtevka namreč preizkusa sklepčnosti tožbe, kot preizkusa, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen, sploh ni mogoče opraviti.
ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - faza dovolitve izvršbe - faza oprave izvršbe
Sodišče je kljub upničinemu ne-odgovoru na ugovor dolžnikov, po uradni dolžnosti presodilo utemeljenost ugovora dolžnikov. V tej zvezi je pravilno ločilo fazi izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe, v kateri se preizkusi, ali so izpolnjene formalne in materialne predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi (obravnavani primer), ter fazo opravo le te (vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve). Ker pa se ugovorne in enako pritožbene navedbe dolžnikov ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč zgolj na njeno opravo, v tej fazi postopka, ko sodišče odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, niso upoštevne.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0083910
URS člen 25. ZIZ člen 15, 34, 34/3, 107, 107/1, 107/4. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
sklep o nadaljevanju izvršbe - novo izvršilno sredstvo - dolžnikov dolžnik - rubež denarne terjatve - sklep o rubežu - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - obstoj zarubljene terjatve - pravdni postopek - sporna terjatev - pravica do pravnega sredstva - sprememba upnika - sklep o prenosu terjatve - izterljivost terjatve - faza postopka
Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša. Ne s sklepom o rubežu ne s kasnejšim sklepom o prenosu terjatve ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve do dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Zarubiti pa je mogoče tudi sporno ali neobstoječo terjatev.
OZ člen 197, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš - zastaralni rok - pravna podlaga zahtevka - verzija - obratovalni stroški
Glede na zakonsko določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ ni pomembna pravna narava zahtevka, določen krajši zastaralni rok za terjatve upravnikov velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago, kot tudi za terjatve, ki imajo verzijsko podlago - v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist uporabnika ali etažnega lastnika.
ZIZ člen 11, 11/1, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 8, 286.a, 337.
cenitev nepremičnine - prekluzija
Ker dolžnik v postopku ugotovitve vrednosti predmeta izvršbe ni aktivno sodeloval, je na njemu odgovornost, da ugotovljene vrednosti morebiti odstopajo od (njemu) pričakovanih vrednosti.
Tudi ne gre spregledati, da je bil dolžnik pred tem opozorjen, da bo cenitev podlaga za ugotovitev vrednosti njegove nepremičnine. Neodziv stranke na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286.a člena ZPP ima tako za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb v pritožbi.
Glede na to, da je začasna zastopnica odvetnica, torej prava vešča oseba, se v konkretnem primeru domneva, da pozna pravo in s tem tudi določilo 4. člena ZST-1, ki določa, da začasni zastopnik ni dolžan plačevati sodnih taks tistega, ki ga zastopa. Strošek za plačilo takse zato ni potrebni strošek zastopanja.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058627
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/5, 179, 179/1. ZZK-1 člen 12, 12/1. ZPP člen 360, 360/1.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – prodaja več nepremičnin – posamezni del stavbe – poslovni prostor – skupni prostori – ločena prodaja nepremičnin – najugodnejša ugotovljena vrednost – poplačilo upnika – ustrezen obseg izvršbe – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – popravni sklep
Ugotovitev vrednosti nepremičnine ni samo eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na nepremičnino, temveč je predvsem priprava na naslednjo fazo - prodajo nepremičnine.
Kadar so znane tako vrednosti posameznih nepremičnin kot tudi vrednosti nepremičnin po posameznih etažah in celotna vrednost vseh nepremičnin skupaj, se povečajo možnosti za (vsaj delno) uspešno izvedbo izvršilnega postopka, sodišče pa lahko ob prodaji nepremičnin tudi ustrezno upošteva določbo 3. člena ZIZ glede ustreznega obsega izvršbe.
OZ člen 34, 35, 38, 229, 286, 294, 294/2. ZIZ 21, 21/1, 225, 225/1, 229.
primeren izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - izvršba sklepa zaradi motenja posesti
Glede določenosti oziroma določljivosti lokacije izpolnitve obveznosti je potrebno izhajati iz narave obveznosti oziroma tožbenega zahtevka tožbe zaradi motenja posesti, pri kateri že zakon upošteva, da bosta odločitev o določenem ravnanju motenja in prepoved prihodnjih motilnih ravnanj učinkovali tudi za prihodnja ravnanja, ki se v bistvu ne razlikujejo od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), poleg tega pa je upoštevati, da volja upnikov v tožbenem zahtevek ni bila tako natančno in konkretno opredeljena, da bi dolžnika zavezala k zasaditvi cipres in orehovega drevesa ter postavitvi žara na točno določeno mesto.
ZP-1 člen 44, 44/3, 214, 214/6. ZSKZDČEU člen 85, 86.
izvrševanje denarne sankcije v drugi državi članici - zastaranje izvršitve sankcije - začetek izvrševanja globe
V predmetni zadevi se namreč pred iztekom absolutnega zastaralnega roka globe še ni začela izvrševati, saj se z vložitvijo predloga za izvršitev odločbe, s katero je izrečena sankcija za prekršek, pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice, začne šele postopek izvršitve denarne kazni (globe) v drugi državi članici EU, za začetek izvrševanja globe v smislu 44. člena ZP-1 pa je treba šteti tisti trenutek, ko se začne postopek prisilne izterjave globe tj. trenutek izdaje sklepa o davčni izvršbi.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0075753
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
sprememba upnika - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - vročanje predloga za spremembo upnika v izjavo dolžniku
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
Predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ni dovoljen, če znesek neplačane globe ne presega 300,00 EUR.
Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih točk, je vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve tega ukrepa. Ker pa se s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvršitev tega ukrepa odloži, je potrebno za odločitev o izreku kazenskih točk za storjeni prekršek ugotoviti tudi, ali je morda bila storilcu izvršitev pravnomočno izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložena.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0063811
ZGD-1 člen 512. ZPP člen 110, 111, 111/4, 363, 363/1. ZS člen 83, 83/3.
predlog predlagatelja za posredovanje informacij – rok za odgovor na predlog – sodne počitnice – odločitev o predlogu za podaljšanje roka – sodni rok – pravica družbenika do informacij in vpogleda – individualna pravica
Sodišče mora v primerih zahteve družbenika do informacij in vpogleda predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Gre za sodni rok, torej rok določen s strani sodišča, upoštevaje okoliščine primera. Takšen rok se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi in če je predlog podan pred iztekom roka. O takšnem predlogu bi sodišče moralo odločiti. V kolikor roka ne bi podaljšalo, bi bila zoper tak sklep dovoljena pritožba.
Prodaja poslovnega deleža pomeni okoliščino, ki lahko vpliva na položaj nasprotnega udeleženca na trgu, s tem pa tudi na položaj družbenika. Informacije o tem mu zato morajo biti dostopne. Zavrnitev takšne zahteve iz razloga, da pojasnjevanje, zakaj je poslovodja ravnal na določen način in ne drugače, ne sodi v okvir obveznosti družbe do dajanja informacij, pomeni preozko tolmačenje 512. člena ZGD-1.