sukcesivna bodoča škoda – denarna renta – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja – poravnava – potni stroški
Zastaranje za gotovo sukcesivno bodočo škodo po 352. členu OZ teče od tedaj, ko oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode, pri čemer se zastaranje pretrga s pripoznavo dolga, tudi s posredno pripoznavo, torej tako, da dolžnik kaj plača na račun dolga.
V primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi pod ocenjeno vrednostjo, lastniku nastane škoda v višini razlike med dejansko vrednostjo stvari in doseženo ceno na javni dražbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072207
OZ člen 131, 147, 147/1. ZOR člen 1061, 1061/2.
odškodninska odgovornost najemodajalca - sef – rop sefov - pogodba o najemu sefa - opustitev dolžnega ravnanja najemodajalca sefov – odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – dokazovanje vsebine sefa – verjetnost – prekoračitev tožbenega zahtevka
Ker je razumljivo, da imetnik sefa nima podatkov izven njega o njegovi vsebini, je to treba upoštevati tudi pri dokazovanju njegove vsebine, če je ta uničena, še posebno, če je uničena po odgovornosti najemodajalca. Slednji mora namreč poskrbeti za varovanje in varnost sefov in če to ni storjeno, zadostuje stopnja verjetnosti za dokazovanje njegove vsebine.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica – zapuščina – premoženje zapustnika
Zapuščina je premoženje (celota premoženjskih pravic in obveznosti), ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. Sporna denarna sredstva so bila z zapustničinega računa odsvojena še za časa njenega življenja in tudi ni sporno, da je bil pritožnik s strani zapustnice pooblaščen za dvigovanje denarja z njenega računa. Če torej v trenutku smrti zapustnica tega premoženja ni več imela, mora tisti, ki trdi, da to kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica (do tega premoženja kot zapuščine) manj verjetna.
začasna dodelitev v varstvo in vzgojo – pogoji za izdajo začasne odredbe – nenadomestljiva škoda – vročitev predloga za izdajo začasne odredbe – kontradiktorni postopek
Izpolnjeni so bili pogoji za izdajo začasne odredbe tudi iz razloga, ker sta takšen predlog podali (obe) pravdni stranki, v postopku pa se je ugotovilo, da sta roditelja v konfliktnem odnosu, zato ne zmoreta sporazumno izvrševati roditeljskih obveznosti, kar ima že negativne posledice na psihosocialni razvoj otrok. Otroka že izražata stisko in imata vedenjske težave, v takšni situaciji pa so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, da se prepreči nastanek nenadomestljive škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079808
OZ člen 176, 176/2, 184, 184/1. ZPP člen 80, 110, 110/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – terjatev na plačilo pravdnih stroškov – smrt stranke po vložitvi pritožbe – obstoj stranke – procesna predpostavka – podedljivost terjatve – nedovoljena pritožba – podaljšanje roka
Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem, s pravnomočno sodbo ali pisnim sporazumom.
Na strani tožeče strani nimamo več stranke, pri čemer se te pomanjkljivosti (saj glede vtoževane terjatve pravnega naslednika ne more biti) ne da odpraviti. Nimamo torej več subjekta pritožbe (ki jo je pred svojo smrtjo vložil tožnik), kar je predpogoj uveljavljanja (izvrševanja) pravice do pritožbe na eni in samega vsebinskega odločanja sodišča o pritožbi na drugi strani.
Za razliko od terjatve na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (glavne terjatve) je terjatev na plačilo pravdnih stroškov (kot premoženjska pravica) podedljiva.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE - DENACIONALIZACIJA
VSL0070540
ZZK-1 člen 8, 244, 244/3. SPZ člen 9, 10, 142. ZZad člen 65. ZDen člen 66, 66/3.
izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe hipoteke – razpolagalna sposobnost – obstoj izvenknjižnih pravic – vračanje zadružnega premoženja – denacionalizacijski postopki – dobroverni tretji – dobra vera – skrbnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožena stranka kot bančna ustanova je bila dolžna spremljati pozitivno zakonodajo na področju stvarno pravnih pravic ter ji je moralo biti znano, da je bilo v Republiki Sloveniji izvedeno lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini pod zakonskimi pogoji glede na vrsto in status nepremičnine ter da so v tem časovnem obdobju potekali tudi denacionalizacijski postopki in odločanja o tovrstnih zahtevkih. Pri sklepanju pravnih poslov se namreč ni mogoče zanašati izključno na podatke v zemljiški knjigi, temveč bi tožena stranka morala upoštevati vse zakone, ki urejajo te vrste nepremičnin ter pravna razmerja in upravičenja v zvezi z njimi, zaradi česar ne more z uspehom trditi, da za ta pravna upravičenja ni vedela in da je bila ob sklepanju pogodbe v dobri veri.
izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi kot izvršilni naslov
Začasne odredbe so nujni ukrepi za varstvo pravic, zato imajo že same po sebi učinek sklepa o izvršbi in ne izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Na njihovi podlagi tako ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe, in sicer pred sodiščem, ki odloča o sporu.
Stališče sodišča prve stopnje, da je toženec zdravstveno dejavnost opravljal kot samostojni podjetnik, je materialnopravno pravilno. Namreč tudi samostojni podjetnik je v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) zgolj fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena ZGD-1). Upoštevajoč navedeno zakonsko ureditev je nedvomno, da je toženec obravnavane pogodbe lahko sklenil le kot samostojni podjetnik (fizična oseba), ki svojo zdravstveno dejavnost (na sekundarni ravni, drugi odstavek 13. člena ZZDej) opravlja v okviru specialistične ambulante - Ordinacije za s., r. in u. (P.), kot organiziranega podjetja. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je bila navedena ordinacija vpisana v Poslovni register Slovenije in dne 31. 12. 2011 iz njega tudi izbrisana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022007
OZ člen 190. ZPP člen 21, 39, 39/1, 181, 181/1, 181/2, 184, 184/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZVEtL člen 3, 14. 20, 20/1.
ugotovitvena tožba – nedopustna tožba - ugotovitev obsega stanovanja – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena obogatitev – prehod koristi z izgubo posesti - nezapadlost terjatve – sprememba tožbe – eventualna kumulacija tožbenega zahtevka – ugovor zoper plačilni nalog – plačilo sodne takse za podrejeni zahtevek
Ker tožnik z njim zahteva le ugotavljanje dejstva obsega stanovanja - torej posameznega dela stavbe brez zasledovanja pravne posledice takšnega predloga - vzpostavitve etažne lastnine na tem posameznem delu, sodišče prve stopnje, ki je sicer pravilno ocenilo, da se bo vprašanje obsega posameznega dela stavbe lahko reševalo v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, ni imelo podlage, da bi v delu primarnega tožbenega zahtevka postopek ustavilo in po pravnomočnosti sklepa spis odstopilo v reševanje pristojnemu nepravdnemu sodišču, upoštevaje določbo 21. člena ZPP.
izvršitev odločbe o stikih – zaslišanje otroka – neprizadevanje starša za vzpostavitev ustreznega odnosa otroka z drugim staršem
v ugovornem postopku je bilo pravilno presojano, ali je razlog za neuspešnost stikov (tudi) na strani dolžnika, na podlagi ugotovljenih dejstev pa je bil pravilen tudi zaključek, da dolžnik ni izkazal svojega prizadevanja za vzpostavitev ustreznega odnosa med otrokom in materjo in je s svojo očitno podporo otroku ob nasprotovanju stikov ravnal v nasprotju z obveznostmi, h katerim ga zavezuje podpisana sodna poravnava.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - oblike odškodninske odgovornosti osnovne šole za škodo, nastalo pri padcu pri športni vzgoji - protipravnost ravnanja učitelja - predpostavke odškodninske odgovornosti
Prvostopno sodišče je povsem sprejemljivo in življenjsko zaključilo, da v trenutku padca tožnika, ko ga je spotaknil sošolec, med učencema ni bilo (ustrezne) razdalje, kar pa še ne pomeni, da je bil nadzor učitelja nezadosten in njegova skrbnost neustrezna. Nemogoče je pričakovati, da bi učenci tekli v enaki (najprimernejši) razdalji med seboj, pretirana skrb učitelja v tej smeri bi dejansko omejevala gibalni razvoj otrok, od katerih se glede na njihovo starost (učenci 4. razreda osnovne šole) lahko pričakuje določeno mero samostojnosti.
umik tožbe - stroški postopka - izpolnitev zahtevka - zamudna sodba - potek roka za odgovor na tožbo - razpis naroka - neplačilo sodne takse - vračilo sodne takse
Za odločitev o povrnitvi stroškov postopka ne more biti relevantno, da so bili pogoji za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni že po poteku rokov za odgovor na tožbo, in torej pred delnim umikom tožbe, saj umik tožbe ni bil posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke (zaradi česar bi bilo pri odločitvi o povračilu stroškov potrebno uporabiti 158. člen ZPP).
Zgolj strah pred pravdo sam po sebi, čeprav je povezan z (običajnimi) stroški, še ne opravičuje stranke, da zahteva nazaj, kar je plačala, čeprav je vedela, da ni dolžna, pa si ni pridržala pravice zahtevati nazaj.
Edini pravno relevantni razlog, na podlagi katerega se lahko upnik upre unovčitvi garancije, je dolžnikova zloraba bančne garancije oz. njegovo zvijačno ravnanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063048
OZ člen 21. ZPP člen 115, 281, 282.
sklenitev pogodbe – sprejem ponudbe – zakoniti zastopnik – neopravičen izostanek z naroka – potrdilo o upravičenemu izostanki z naroka – bolniški list
S tem, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke sprejel ponudbo tožeče stranke, pogodba med pravdnima strankama velja za sklenjeno. Ni razloga, da direktor tožene stranke ne bi štel kot njenega zakonitega zastopnika za pooblaščenega za sklenitev pogodbe. Če pa pritožnica meri na napake volje pri sklenitvi pogodbe (zmota, prevara), bi morala zahtevati sodno razveljavitev pogodbe.
Ker iz predloženega bolniškega lista izhaja le, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke upravičeno zadržan od dela, ni pa napisana diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, sodišče prve stopnje ni mogle preveriti, ali je bilo zdravstveno stanje zakonitega zastopnik tožene stranke res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063046
OZ člen 648.
prisilna poravnava – podjemna pogodba – odstop naročnika od pogodbe – odstopna pravica – pravica do plačila – dokazno breme
Za to, da bi naročnik uresničil odstopno pravico, ni treba, da bi (kot predpostavka uresničitve te pravice) obstajala kakšna posebna okoliščina oziroma razlog. Zadošča namreč že naročnikova odločitev (volja), ne glede na razlog zanjo.
Breme dokazovanja omejitve izvajalčeve pravice do plačila (odtegljajev) v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
previsoka denarna odškodnina – prekomerni hrup - nepremoženjska škoda – obdobje izpostavljenosti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja
Sodišče prve stopnje je, glede na povzeta in v pritožbenem postopku nesporna dejstva, denarno odškodnino odmerilo previsoko. Te namreč odstopajo od velike večine do sedaj obravnavanih, in sicer zato, ker so bili tožniki izpostavljeni škodljivim vplivom relativno kratko obdobje (tretjetožnica 18 mesecev, četrto, peto in šestotožnik pa 6 mesecev), predvsem pa zato, ker je hiša, v kateri tožniki živijo oziroma so živeli, oddaljena od ceste 30 m, kar je eden izmed bistvenih kriterijev za določitev višine primerne odškodnine, kot tudi, da so bili vsi tožniki, katerih na prvi stopnji prisojene odškodnine pritožba graja, v obravnavanem obdobju zaposleni oziroma šestotožnik učenec osnovne šole, kar pomeni, da so bili vsi del dneva odsotni.
Pritožbeno sodišče je zato sledilo delno utemeljeni pritožbi in je na prvi stopnji prisojene odškodnine znižalo, in sicer tretjetožnici na znesek 1.300,00 EUR, četrtotožniku in petotožnici vsakemu na znesek po 450,00 EUR in šestotožniku na znesek 550,00 EUR. Pri šestotožniku je pritožbeno sodišče upoštevalo dejstvo, da je po odselitvi družine z danega naslova med tednom in ponoči še bil pri svojih starih starših na danem naslovu, in sicer zaradi lažjega prihoda in odhoda v šolo.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka - substanciranje dokaznih predlogov – zaslišanje priče – informativni dokaz
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši kot priča, mora podati tudi ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta priča s svojo izpovedjo potrdila ali ovrgla. Navesti mora torej o katerih (konkretnih) dejstvih bo izpovedovala.
izključitev družbenika – pravica do informacij – krivdni razlogi za izključitev – kršitev družbene pogodbe – prenos poslovanja družbe
Pravnomočna (ugodilna) sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda z učinkom res iudicata potrjuje dejstvo, da družbeniku pravno pomembne informacije o zadevah družbe niso bile dane, da mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in da je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1.
Ravnanje družbenika, ki je kot poslovodja brez soglasja drugega družbenika prenesel poslovanje (hčerinske) družbe, oziroma njegov ključen in bistven del na drugo pravno osebo, je groba kršitev družbene pogodbe in izpolnjuje vse zahtevane znake dejanskega stanu iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.