STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079820
ZZZDR člen 58, 59. ZPP člen 190, 350.
skupno premoženje – deleži zakoncev na skupnem premoženju – odsvojitev stvari med pravdo – meje pritožbenega preizkusa
Pri določanju deležev na skupnem premoženju je običajno izhodišče odločanja, koliko je kdo izmed zakoncev v denarju (z dohodki) prispeval k skupnemu premoženju. To razmerje sodišče vrednotno oceni, pri tem si pomaga z objektivnimi opornimi podatki o plačah. Tako dobljen odstotek je treba nato korigirati še z ostalimi okoliščinami.
Morebitna kasnejša odsvojitev ne more za nazaj vplivati na ugotovitev, ali je neka stvar, o kateri je tekla pravda, bila skupno premoženje ali ne in tudi ne na to, kakšni so bili deleži pravdnih strank na njem (ti deleži se namreč določajo po stanju ob zaključku življenjske skupnosti).
Procesne kršitve mora stranka uveljavljati konkretizirano. To pomeni, da mora povsem določno opredeliti procesno dejstvo, na katerega opira očitek procesne kršitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078819
OZ člen 94, 99. ZPP člen 285.
prevara - prenehanje pravice - pravočasno uveljavljanje - subjektivni prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Materialnoprocesno vodstvo je potrebno, če stranka kljub zadostni skrbnosti pravočasno ne navede vseh pravnorelevantnih dejstev in dokazov.
Tek subjektivnega roka je vezan na okoliščino poznavanja razloga izpodbojnosti - torej strankinega zavedanja prevare v konkretnem primeru - in ni odvisen od tega, kdaj je izpodbojni upravičenec izvedel za možnost sodnega uveljavljanja svoje pravice.
sklep o prekinitvi postopka – prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Odločitev o tem, kdaj se bo postopek nadaljeval, ne sodi v izrek, temveč kvečjemu v obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka. Poleg tega prevzem postopka s strani dedičev ni edini zakonsko predpisan razlog za nadaljevanje postopka. Prekinjeni postopek se namreč nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, bodisi ko jih sodišče (s sklepom) pozove, naj to storijo. Krčenje zakonsko predpisanih možnosti za nadaljevanje prekinjenega postopka zgolj na enega, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni dopustno.
Za nadaljevanje prekinjenega postopka ni treba čakati, da bo sklep o dedovanju pravnomočen, temveč lahko sodišče k prevzemu postopka pozove, brž ko je sestavljena smrtovnica, iz katere bo razvidno, kdo so dediči, pogoj je le, da dedičem vroči poziv k prevzemu postopka.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE - DENACIONALIZACIJA
VSL0070540
ZZK-1 člen 8, 244, 244/3. SPZ člen 9, 10, 142. ZZad člen 65. ZDen člen 66, 66/3.
izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe hipoteke – razpolagalna sposobnost – obstoj izvenknjižnih pravic – vračanje zadružnega premoženja – denacionalizacijski postopki – dobroverni tretji – dobra vera – skrbnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožena stranka kot bančna ustanova je bila dolžna spremljati pozitivno zakonodajo na področju stvarno pravnih pravic ter ji je moralo biti znano, da je bilo v Republiki Sloveniji izvedeno lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini pod zakonskimi pogoji glede na vrsto in status nepremičnine ter da so v tem časovnem obdobju potekali tudi denacionalizacijski postopki in odločanja o tovrstnih zahtevkih. Pri sklepanju pravnih poslov se namreč ni mogoče zanašati izključno na podatke v zemljiški knjigi, temveč bi tožena stranka morala upoštevati vse zakone, ki urejajo te vrste nepremičnin ter pravna razmerja in upravičenja v zvezi z njimi, zaradi česar ne more z uspehom trditi, da za ta pravna upravičenja ni vedela in da je bila ob sklepanju pogodbe v dobri veri.
renta – izgubljeni zaslužek – premoženjska škoda – trditveno in dokazno breme – delo na črno – študentsko delo – višina škode – dodatek za pomoč in postrežbo – aktivna legitimacija
Ker sodišče v tej zadevi ne more ugotoviti višine dohodka, ki bi ga po normalnem teku stvari lahko pričakoval tožnik z delom na črno tudi v prihodnje, ni podlage, da bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo rente.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dopolnitev tožbe - prenehanje pooblastila - tek roka - podaljšanje roka
Situacija, ko se med tekom roka za dopolnitev tožbe začne stečajni postopek nad tožečo stranko, je zagotovo takšna, da nastopi dolžnost (bivšega) pooblaščenca, da stori vse, da odvrne škodo za stranko.
spor majhne vrednosti – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Tožena stranka se je glede umika tožbe v drugi pripravljalni vlogi dovolj razločno izjavila v smeri, da umiku tožbe nasprotuje (navede, da naj sodišče – kljub umiku – tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa zaradi priznanja iztoževane terjatve v insolvenčnem postopku, pri čemer tožeči stranki hkrati tudi očita, da tožbe ni umaknila takoj in so zato toženi stranki nastali dodatni stroški).
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – neupravičena obogatitev
Čim je toženec odtujil del skupnega premoženja brez soglasja tožnice, je bila slednja upravičena do plačila denarne vrednosti svojega deleža na odtujeni stvari. Morebitne obveznosti pravdnih strank iz naslova posojila, iz katerega naj bi bila plačana tudi kupnina za objekt v B., ki sta ga pravdni stranki pridobili kot skupno premoženje, bremenijo kot pasiva njunega skupnega premoženja obe pravdni stranki, kar pa ne vpliva na odločitev o vtoževani terjatvi tožnice. Ko je toženec prodal objekt v B., je postal neupravičeno obogaten, tožnica pa prikrajšana za tisti del kupnine, ki bi ob pravilnem razpolaganju s skupnim premoženjem pripadal tožnici.
delitev – soglasje za delitev - pravni interes – ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožbeni zahtevek je neutemeljen že zaradi tega, ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti vpisa delitve v sodni register pri družbi I., d.d., ne pa pri družbi M., d.o.o., ki se je kot novonastala družba vpisala v sodni register.
Pritožniki ne morejo doseči ugotovitve ničnosti oz. izpodbojnosti sklepa skupščine, s katerim je skupščina dala soglasje za delitev (3. odstavek 635. člena ZGD-1), ker ne morejo doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov.
oprostitev plačila sodnih taks- obseg veljavnosti oprostitve - izvršilni postopek - redni postopek - pritožbeni postopek
Ker je izvršilno sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke (takrat upnika) za oprostitev plačila sodnih taks od 5.5.2012 dalje, in ker je obravnavana zadeva nadaljevanje izvršilnega postopka, je treba šteti, da je tožeča stranka že bila oproščena plačila vseh sodnih taks v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za doplačilo takse za redni postopek.
Zakon ne ureja ločeno postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka, temveč uporablja izraz postopek.
Sodišče je na podlagi 14. člena ZPP vezano na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost, saj zahtevek tožnice temelji na identičnem dejanskem stanju. Navedeno pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da kaznivega dejanja ni storil oziroma da ni kriv. Tako nima ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe.
Čeprav so bile duševne bolečine kratkotrajne in niso vodile v posttravmatsko stresno motnjo, je tožnici škodo povzročila oseba, ki ji je bila kot oče in je bila zanjo dolžna skrbeti. Tožnica je bila v času škodnega dogodka mladoletna. Ker je s protipravnim posegom v spolno nedotakljivost na poseben način prizadeto dostojanstvo oškodovanca, izpostavljena njegova nemoč in šibkejši položaj v razmerju do oškodovanca, gre za poseg v dobrino, ki ima velik pomen. Odškodnina v višini približno treh povprečnih plač v času sojenja je tako glede na tako ugotovljene okoliščine primera odmerjena prenizko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079821
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 285, 436, 436/3, 437, 437/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – stroški postopka – stroški prevoda – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog – materialno procesno vodstvo
Če izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Listina, na podlagi katere je bila izvršba vložena, ima v nadaljnjem postopku le dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe.
Kadar sodišče tuje pravo pridobi samo po uradni dolžnosti, ni nobene pravne podlage, da bi stroške prevoda obvestil o tujem pravu naložilo v plačilo eni od strank. Stroški prevoda v takem primeru predstavljajo strošek sodišča.
Materialno-procesno vodstvo je treba opravljati ne glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali ne, kot tudi če je odvetnik sam stranka. Pač pa materialno-pravnega vodstva sodišču ni treba opravljati, kadar na neko nedoslednost/pomanjkljivost stranko opozori že nasprotna stranka.
vsebina pogodbenega prava - komisijska pogodba - odgovornost komisionarja za stvarne in pravne napake
Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega prava po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva, zato lahko sodišče vsebino pogodbe o finančnem leasingu v delu, ki se nanaša na prenos jamčevalnih zahtevkov, ugotavlja samo na podlagi in v mejah trditev tožene stranke. Sodišče prve stopnje ne pazi na stvarno pravno legitimacijo po uradni dolžnosti.
Po sklenitvi komisijske pogodbe postane ta posel neodvisen od komisijske pogodbe v razmerju do tretjega, pa če ta za komisijsko pogodbo ve ali ne. Razlike ne more biti, ker se v razmerju do tretjega posel spelje kot neke vrste fiduciarni posel, za katerega je opredelilna značilnost, da v razmerju do tretjih kot lastnik stvari nastopa fiduciar in praviloma fiduciarno razmerje ni razkrito. Če pa je razkrito, kot naj bi bilo v obravnavani sporni zadevi, pa to v razmerju do tretjih nima vpliva, saj je tretji zavezan in ima pravice le iz posla med njim in komisionarjem.
Določba 805. člena OZ ne kaže na to, da komisionar ne odgovarja za stvarne in pravne napake iz posla s tretjim, ker to določilo ureja razmerja upnikov do komisionarja v tem smislu, da komisionarjevi upniki svojih terjatev do komisionarja ne morejo poplačati iz terjatev, ki jih je ta pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za račun komitenta, ker komisionarjeve terjatve niso njegove, ampak so komitentove, saj te terjatve ne spadajo v premoženje komisionarja. Izjema pa velja za tiste terjatve komisionarjevih upnikov, ki so nastale na podlagi pogodbe, ki jo je komisionar sklenil za komitenta pri izvrševanju njegovega naročila in lahko komisionarjev sopogodbenik zahteva svoje poplačilo neposredno od komisionarja.
Komisonar iz komisijske prodaje v razmerju do tretjih - kupcev iz prodajne komisije v celoti zavezan kot prodajalec po prodajni pogodbi (435. člen OZ), kar pomeni tudi, da odgovarja za morebitne stvarne in pravne napake iz prodaje.
ZIZ člen 17. ZUP člen 288, 288/2, 290, 290/4. ZDavP-2 člen 145.
izvršba na podlagi upravne odločbe - izvršilni naslov - pristojnost - davčna izvršba
Po 288. člen ZUP se v sodni izvršbi opravi izključno prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika, medtem ko izvršba na podlagi upravne odločbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet ne sodi v sodno pristojnost in se opravi le v postopku upravne izvršbe.
Subjektivni rok za predlaganje obnove postopka v primeru iz 2. točke 394. člena ZPP po 2. točki prvega odstavka 396. člena istega zakona začne teči od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Ni pomembno, kdaj bi toženka lahko izvedela za pravdo in izdano sodbo, ampak zgolj dejstvo, kdaj je zanjo dejansko izvedela, oziroma, kdaj ji je bila zamudna sodba (pravilno) vročena.
kršitev osebnostne pravice – poseg v čast in dobro ime – svoboda izražanja – poročanje o dejstvih – začasna odredba
Poročanje mora biti korektno in novinar je pred objavo občutljivih informacij/podatkov/očitkov, dolžan preveriti tudi drugo plat zgodbe, in to najmanj v okviru, na katerega ga ta, na čigar osebnost se ti podatki/informacije/očitki nanašajo, vnaprej opozori. Ker tožena stranka ni storila vsega, kar bi morala, in je to celo imela možnost storiti, ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je članek objavila na podlagi njej tedaj znanih informacij. Če bi opravila svoje delo tako, kot se to od novinarja terja, bi imela na voljo tudi druga dejstva.
Tožencu ni uspelo dokazati, da je prejeti denarni znesek vrnil. Tožnika sta namreč s predložitvijo posojilne pogodbe ter z izpovedjo uspela prevaliti procesno dokazno breme na toženca, ki pa svojih trditev, da je obveznost iz pogodbe tudi poravnal, ni uspel dokazati.
Krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP.
Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla. Ker sta bili pravdni stranki v času izročitve spornih dveh zneskov zakonca, predpisane obličnosti pa nista upoštevali, gre za ničen pravni posel in zato tožnik izpolnitve, torej vrnitve posojila, ne more zahtevati, od toženke lahko terja le povračilo po pravilih o neupravičeni pridobitvi.