spor majhne vrednosti – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Tožena stranka se je glede umika tožbe v drugi pripravljalni vlogi dovolj razločno izjavila v smeri, da umiku tožbe nasprotuje (navede, da naj sodišče – kljub umiku – tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa zaradi priznanja iztoževane terjatve v insolvenčnem postopku, pri čemer tožeči stranki hkrati tudi očita, da tožbe ni umaknila takoj in so zato toženi stranki nastali dodatni stroški).
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – neupravičena obogatitev
Čim je toženec odtujil del skupnega premoženja brez soglasja tožnice, je bila slednja upravičena do plačila denarne vrednosti svojega deleža na odtujeni stvari. Morebitne obveznosti pravdnih strank iz naslova posojila, iz katerega naj bi bila plačana tudi kupnina za objekt v B., ki sta ga pravdni stranki pridobili kot skupno premoženje, bremenijo kot pasiva njunega skupnega premoženja obe pravdni stranki, kar pa ne vpliva na odločitev o vtoževani terjatvi tožnice. Ko je toženec prodal objekt v B., je postal neupravičeno obogaten, tožnica pa prikrajšana za tisti del kupnine, ki bi ob pravilnem razpolaganju s skupnim premoženjem pripadal tožnici.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – ravnanje policistov – policijski ukrepi – odredba sodišča o prisilni privedbi - načelo sorazmernosti - protipravnost
Policisti so za obvladovanje tožnice, ki se je izvajanju prisilnih ukrepov ves čas aktivno upirala, uporabili takšne ukrepe, ki so bili sorazmerni načinu, sredstvu in moči tožnice. Njihovo ravnanje zato ni bilo protipravno, zato odškodninska odgovornost RS po 147. členu OZ ni podana.
materialno procesno vodstvo - stvarni predlogi – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - načelo dispozitivnosti – tožba na nedopustnost izvršbe
Materialno procesno vodstvo se nanaša tudi na področje stvarnih predlogov - gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka. Pri materialnem procesnem vodstvu na področju stvarnih predlogov je sicer potrebna posebna previdnost, saj sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti. Primerno merilo za presojo, kdaj opraviti materialno procesno vodstvo je, da se zaradi pobude sodišča ne sme spremeniti cilj pravde, gledano z očmi nepravnika.
V pritožbi podana odpoved dedovanju je prepozna. Po 3. odstavku 207. člena ZD je namreč pri odločanju mogoče upoštevati le dedne izjave, ki jih sodišče (prve stopnje) prejme do izdaje (svoje) odločbe.
Upravičenci iz izvršilnega naslova so delavci dolžnika (nasprotnega udeleženca v kolektivnem delovnem sporu), zato so le oni tisti, ki so aktivno legitimirani za vložitev predloga za izvršbo na podlagi navedenega izvršilnega naslova, ne pa v njihovem imenu predlagatelj kolektivnega delavnega spora - sindikat.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079821
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 285, 436, 436/3, 437, 437/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – stroški postopka – stroški prevoda – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog – materialno procesno vodstvo
Če izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Listina, na podlagi katere je bila izvršba vložena, ima v nadaljnjem postopku le dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe.
Kadar sodišče tuje pravo pridobi samo po uradni dolžnosti, ni nobene pravne podlage, da bi stroške prevoda obvestil o tujem pravu naložilo v plačilo eni od strank. Stroški prevoda v takem primeru predstavljajo strošek sodišča.
Materialno-procesno vodstvo je treba opravljati ne glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali ne, kot tudi če je odvetnik sam stranka. Pač pa materialno-pravnega vodstva sodišču ni treba opravljati, kadar na neko nedoslednost/pomanjkljivost stranko opozori že nasprotna stranka.
vsebina pogodbenega prava - komisijska pogodba - odgovornost komisionarja za stvarne in pravne napake
Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega prava po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva, zato lahko sodišče vsebino pogodbe o finančnem leasingu v delu, ki se nanaša na prenos jamčevalnih zahtevkov, ugotavlja samo na podlagi in v mejah trditev tožene stranke. Sodišče prve stopnje ne pazi na stvarno pravno legitimacijo po uradni dolžnosti.
Po sklenitvi komisijske pogodbe postane ta posel neodvisen od komisijske pogodbe v razmerju do tretjega, pa če ta za komisijsko pogodbo ve ali ne. Razlike ne more biti, ker se v razmerju do tretjega posel spelje kot neke vrste fiduciarni posel, za katerega je opredelilna značilnost, da v razmerju do tretjih kot lastnik stvari nastopa fiduciar in praviloma fiduciarno razmerje ni razkrito. Če pa je razkrito, kot naj bi bilo v obravnavani sporni zadevi, pa to v razmerju do tretjih nima vpliva, saj je tretji zavezan in ima pravice le iz posla med njim in komisionarjem.
Določba 805. člena OZ ne kaže na to, da komisionar ne odgovarja za stvarne in pravne napake iz posla s tretjim, ker to določilo ureja razmerja upnikov do komisionarja v tem smislu, da komisionarjevi upniki svojih terjatev do komisionarja ne morejo poplačati iz terjatev, ki jih je ta pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za račun komitenta, ker komisionarjeve terjatve niso njegove, ampak so komitentove, saj te terjatve ne spadajo v premoženje komisionarja. Izjema pa velja za tiste terjatve komisionarjevih upnikov, ki so nastale na podlagi pogodbe, ki jo je komisionar sklenil za komitenta pri izvrševanju njegovega naročila in lahko komisionarjev sopogodbenik zahteva svoje poplačilo neposredno od komisionarja.
Komisonar iz komisijske prodaje v razmerju do tretjih - kupcev iz prodajne komisije v celoti zavezan kot prodajalec po prodajni pogodbi (435. člen OZ), kar pomeni tudi, da odgovarja za morebitne stvarne in pravne napake iz prodaje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063039
ZPP člen 8, 207, 207/2. OZ člen 131, 131/1, 171.
odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – prometna nesreča – vzročna zveza – deljena odgovornost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave
Ugotavljanje dejstev ter dokazna ocena spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Le v primeru, ko sodišče pri formuliranju dokazne ocene ne upošteva metodoloških napotkov 8. člena ZPP, takšno postopanje sodišča preide v bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta določba z generalno klavzulo ureja kršitve, ki onemogočajo preizkus sodbe zaradi nejasnosti, nerazumljivosti ter neobrazloženosti.
Sodni izvedenec je ugotovil, da je zavarovanec tožeče stranke vozil prehitro glede na splošno omejitev hitrosti vožnje na spornem odseku ceste na 50 km/h, njegova prehitra vožnja pa vzročne zveze ne bi pretrgala. Hitrost vožnje, ki jo je izračunal sodni izvedenec (58,5 km/h), glede na ugotovljeno splošno omejitev hitrosti 50 km/h in še zatrjevano zmanjšano sposobnost ustreznega odziva pri tej hitrosti glede na njegovo starost (84 let) in psihofizično kondicijo, bi bilo treba upoštevati le v okviru pravil o deljeni odgovornosti.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – kriterij za presojo nevarnosti za policiste – poškodba gležnja – pravdni stroški – načelo uspeha
Tožnik, ko je tekel po neravnem terenu, po klancu navzdol in po gozdu v okviru lova na kršitelja javnega reda in miru oziroma storilca prekrškov, kljub ustrezni skrbnosti ni mogel imeti pod nadzorom vseh okoliščin in jih popolno obvladati ter preprečiti nastanka škode, pri čemer ni bistveno, kdaj točno, na kakšen način konkretno in v katerem predelu gozda se je tožnik poškodoval.
ara - neizpolnitev pogodbe – vrnitev are - izguba denarnega zneska v višini are – notranje razmerje – aktivna legitimacija
Za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopal tožnik. Dejstvo, da je denar za aro dne 27. 12. 2007 tožniku izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), je le predmet notranjega razmerja med R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči in tožnikom.
sklep o prekinitvi postopka – prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Odločitev o tem, kdaj se bo postopek nadaljeval, ne sodi v izrek, temveč kvečjemu v obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka. Poleg tega prevzem postopka s strani dedičev ni edini zakonsko predpisan razlog za nadaljevanje postopka. Prekinjeni postopek se namreč nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, bodisi ko jih sodišče (s sklepom) pozove, naj to storijo. Krčenje zakonsko predpisanih možnosti za nadaljevanje prekinjenega postopka zgolj na enega, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni dopustno.
Za nadaljevanje prekinjenega postopka ni treba čakati, da bo sklep o dedovanju pravnomočen, temveč lahko sodišče k prevzemu postopka pozove, brž ko je sestavljena smrtovnica, iz katere bo razvidno, kdo so dediči, pogoj je le, da dedičem vroči poziv k prevzemu postopka.
ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – predlog za izvedbo naroka podan s strani nasprotne stranke – začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati, česar tožena stranka ni storila, saj ni mogoče šteti, da dokazni predlogi z zaslišanjem strank ali prič pomenijo takšno zahtevo, ker ni nujno, da bo sodišče predlogom ugodilo. Na predlog tožeče stranke za izvedbo naroka pa se tožena stranka ne more sklicevati.
Za verjetnost nevarnosti bi bila relevantna samo takšna ravnanja dolžnika, s katerimi bi namerno zmanjševal ali skrival premoženje, zaradi česar bi bilo mogoče v prihodnosti pričakovati, da terjatev ne bo mogla biti poplačana. Med takšna dejanja pa ni mogoče uvrstiti ravnanje dolžnika, ki se je po navedbah upnika izogibal poskusom, da opravita obračun dela, ki se ni oglašal na njegove pozive ipd.
Zapis v izreku izdane začasne odredbe, da se začasna odredba izdaja v zavarovanje denarne, namesto pravilno, nedenarne terjatve, na pravilnost izdane začasne odredbe ne vpliva. Bistveno je, da je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe, ki se izda v primeru zavarovanja nedenarne terjatve, in da je tudi sodišče potrebnost izdaje začasne odredbe presojalo po pravilih, ki veljajo za zavarovanje nedenarne terjatve.
Pogodbeno razmerje ne pomeni samó pogodbe, marveč tudi spremljajoče okoliščine, ki so nujno povezane s pogodbo in kot take opredeljujejo vsebino pogodbe. Pogodba je vse, kar so stranke zapisale, se dogovorile in kar so pri tem mislile.
Bistvena razlika med odškodnino (kot zakonsko določeno sankcijo) in pogodbeno kaznijo (kot pogodbeno določeno sankcijo) je v tem, da se odškodnina lahko uveljavlja le, če nastane škoda.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079823
ZDen člen 72. ZPP člen 155, 254, 254/3. ZDDPO člen 9, 9/2, 70.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje z izvedencem – bruto znesek odškodnine – davčni odtegljaj – potrebni stroški – potni stroški
Tožnica je glede dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti davčna zavezanka po ZDDPO, po katerem se davek plačuje akontativno, kar pomeni, da izplačevalec odtegne od bruto zneska v državno blagajno t. i. davčni odtegljaj v določenem odstotku. Zato tožnici pripada odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja v bruto in ne neto znesku.
Povračilo potnih stroškov tožničinega odvetnika izven sedeža razpravljajočega sodišča je upravičeno le, če s tem ni porušeno ravnovesje med procesnimi položaji strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079808
OZ člen 176, 176/2, 184, 184/1. ZPP člen 80, 110, 110/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – terjatev na plačilo pravdnih stroškov – smrt stranke po vložitvi pritožbe – obstoj stranke – procesna predpostavka – podedljivost terjatve – nedovoljena pritožba – podaljšanje roka
Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem, s pravnomočno sodbo ali pisnim sporazumom.
Na strani tožeče strani nimamo več stranke, pri čemer se te pomanjkljivosti (saj glede vtoževane terjatve pravnega naslednika ne more biti) ne da odpraviti. Nimamo torej več subjekta pritožbe (ki jo je pred svojo smrtjo vložil tožnik), kar je predpogoj uveljavljanja (izvrševanja) pravice do pritožbe na eni in samega vsebinskega odločanja sodišča o pritožbi na drugi strani.
Za razliko od terjatve na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (glavne terjatve) je terjatev na plačilo pravdnih stroškov (kot premoženjska pravica) podedljiva.
V primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi pod ocenjeno vrednostjo, lastniku nastane škoda v višini razlike med dejansko vrednostjo stvari in doseženo ceno na javni dražbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072207
OZ člen 131, 147, 147/1. ZOR člen 1061, 1061/2.
odškodninska odgovornost najemodajalca - sef – rop sefov - pogodba o najemu sefa - opustitev dolžnega ravnanja najemodajalca sefov – odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – dokazovanje vsebine sefa – verjetnost – prekoračitev tožbenega zahtevka
Ker je razumljivo, da imetnik sefa nima podatkov izven njega o njegovi vsebini, je to treba upoštevati tudi pri dokazovanju njegove vsebine, če je ta uničena, še posebno, če je uničena po odgovornosti najemodajalca. Slednji mora namreč poskrbeti za varovanje in varnost sefov in če to ni storjeno, zadostuje stopnja verjetnosti za dokazovanje njegove vsebine.