Stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju ali zunanji podobi lokala so po sklenjeni najemni pogodbi (skladno s 3. členom) bremenili tožnico. Stranki sta se v 9. členu najemne pogodbe tudi dogovorili, da tožnica za vsako preureditev ali adaptacijo potrebuje poprejšnje soglasje toženca. Iz navedenega je jasno razvidno, da sta se pravdni stranki s sklenjeno najemno pogodbo dogovorili o vseh vrstah vlaganj, in sicer so stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju oziroma zunanji podobi lokala bremenili tožnico, zato le-ta njihove povrnitve ne more zahtevati, saj je za ta vlaganja obstajala pravna podlaga, tako da v tem primeru sploh ne gre za neupravičeno pridobitev.
ara - neizpolnitev pogodbe – vrnitev are - izguba denarnega zneska v višini are – notranje razmerje – aktivna legitimacija
Za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopal tožnik. Dejstvo, da je denar za aro dne 27. 12. 2007 tožniku izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), je le predmet notranjega razmerja med R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči in tožnikom.
Pogodbeno razmerje ne pomeni samó pogodbe, marveč tudi spremljajoče okoliščine, ki so nujno povezane s pogodbo in kot take opredeljujejo vsebino pogodbe. Pogodba je vse, kar so stranke zapisale, se dogovorile in kar so pri tem mislile.
Bistvena razlika med odškodnino (kot zakonsko določeno sankcijo) in pogodbeno kaznijo (kot pogodbeno določeno sankcijo) je v tem, da se odškodnina lahko uveljavlja le, če nastane škoda.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079823
ZDen člen 72. ZPP člen 155, 254, 254/3. ZDDPO člen 9, 9/2, 70.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje z izvedencem – bruto znesek odškodnine – davčni odtegljaj – potrebni stroški – potni stroški
Tožnica je glede dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti davčna zavezanka po ZDDPO, po katerem se davek plačuje akontativno, kar pomeni, da izplačevalec odtegne od bruto zneska v državno blagajno t. i. davčni odtegljaj v določenem odstotku. Zato tožnici pripada odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja v bruto in ne neto znesku.
Povračilo potnih stroškov tožničinega odvetnika izven sedeža razpravljajočega sodišča je upravičeno le, če s tem ni porušeno ravnovesje med procesnimi položaji strank.
Med stroške postopka sodi tudi strošek predhodnega odškodninskega zahtevka, ki ga je tožnik naslovil na toženca pred vložitvijo tožbe in ta ni zajet že v nagradi za zastopanje v pravdnem postopku.
sukcesivna bodoča škoda – denarna renta – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja – poravnava – potni stroški
Zastaranje za gotovo sukcesivno bodočo škodo po 352. členu OZ teče od tedaj, ko oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode, pri čemer se zastaranje pretrga s pripoznavo dolga, tudi s posredno pripoznavo, torej tako, da dolžnik kaj plača na račun dolga.
nagrada odvetnika – nagrada za postopek – nagrada za ponovljen postopek
Odvetniku ne pripada nagrada za postopek, če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo. Že nastala nagrada za postopek na prvi stopnji se všteje v nagrado za postopek po ponovljenem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079821
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 285, 436, 436/3, 437, 437/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – stroški postopka – stroški prevoda – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog – materialno procesno vodstvo
Če izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Listina, na podlagi katere je bila izvršba vložena, ima v nadaljnjem postopku le dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe.
Kadar sodišče tuje pravo pridobi samo po uradni dolžnosti, ni nobene pravne podlage, da bi stroške prevoda obvestil o tujem pravu naložilo v plačilo eni od strank. Stroški prevoda v takem primeru predstavljajo strošek sodišča.
Materialno-procesno vodstvo je treba opravljati ne glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali ne, kot tudi če je odvetnik sam stranka. Pač pa materialno-pravnega vodstva sodišču ni treba opravljati, kadar na neko nedoslednost/pomanjkljivost stranko opozori že nasprotna stranka.
vsebina pogodbenega prava - komisijska pogodba - odgovornost komisionarja za stvarne in pravne napake
Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega prava po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva, zato lahko sodišče vsebino pogodbe o finančnem leasingu v delu, ki se nanaša na prenos jamčevalnih zahtevkov, ugotavlja samo na podlagi in v mejah trditev tožene stranke. Sodišče prve stopnje ne pazi na stvarno pravno legitimacijo po uradni dolžnosti.
Po sklenitvi komisijske pogodbe postane ta posel neodvisen od komisijske pogodbe v razmerju do tretjega, pa če ta za komisijsko pogodbo ve ali ne. Razlike ne more biti, ker se v razmerju do tretjega posel spelje kot neke vrste fiduciarni posel, za katerega je opredelilna značilnost, da v razmerju do tretjih kot lastnik stvari nastopa fiduciar in praviloma fiduciarno razmerje ni razkrito. Če pa je razkrito, kot naj bi bilo v obravnavani sporni zadevi, pa to v razmerju do tretjih nima vpliva, saj je tretji zavezan in ima pravice le iz posla med njim in komisionarjem.
Določba 805. člena OZ ne kaže na to, da komisionar ne odgovarja za stvarne in pravne napake iz posla s tretjim, ker to določilo ureja razmerja upnikov do komisionarja v tem smislu, da komisionarjevi upniki svojih terjatev do komisionarja ne morejo poplačati iz terjatev, ki jih je ta pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za račun komitenta, ker komisionarjeve terjatve niso njegove, ampak so komitentove, saj te terjatve ne spadajo v premoženje komisionarja. Izjema pa velja za tiste terjatve komisionarjevih upnikov, ki so nastale na podlagi pogodbe, ki jo je komisionar sklenil za komitenta pri izvrševanju njegovega naročila in lahko komisionarjev sopogodbenik zahteva svoje poplačilo neposredno od komisionarja.
Komisonar iz komisijske prodaje v razmerju do tretjih - kupcev iz prodajne komisije v celoti zavezan kot prodajalec po prodajni pogodbi (435. člen OZ), kar pomeni tudi, da odgovarja za morebitne stvarne in pravne napake iz prodaje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila v resnici nezakonita, če bi bil pravi razlog zanjo ocena, da tožnik ni sposoben opravljati dela vodje kadrovsko splošnega področja, torej dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, saj bi to pomenilo, da je dejansko podan razlog nesposobnosti, odpoved pa je dana iz poslovnega razloga. Vendar pa izvedeni dokazi ne dajejo podlage za takšen zaključek (iz izvedenih dokazov izhaja, da tožnik ni primeren za opravljanje dela na novem, po vsebini drugače opredeljenem delovnem mestu vodje sektorja za kadrovski razvoj, investicije in splošne zadeve). Zato izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
Tožena stranka je tožniku ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto inženirja investicijskega projekta. Tožniku je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, saj se je za navedeno delovno mesto zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, ki je bilo dogovorjeno po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Zaradi navedenega ni bistveno, ali bi tožena stranka tožniku kot ustrezno zaposlitev lahko ponudila tudi pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodje sektorja za kadrovski razvoj, investicije in splošne zadeve. Delodajalcu je prepuščeno, da se odloči, katero od ustreznih zaposlitev bo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudil delavcu z novo pogodbo o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079808
OZ člen 176, 176/2, 184, 184/1. ZPP člen 80, 110, 110/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – terjatev na plačilo pravdnih stroškov – smrt stranke po vložitvi pritožbe – obstoj stranke – procesna predpostavka – podedljivost terjatve – nedovoljena pritožba – podaljšanje roka
Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem, s pravnomočno sodbo ali pisnim sporazumom.
Na strani tožeče strani nimamo več stranke, pri čemer se te pomanjkljivosti (saj glede vtoževane terjatve pravnega naslednika ne more biti) ne da odpraviti. Nimamo torej več subjekta pritožbe (ki jo je pred svojo smrtjo vložil tožnik), kar je predpogoj uveljavljanja (izvrševanja) pravice do pritožbe na eni in samega vsebinskega odločanja sodišča o pritožbi na drugi strani.
Za razliko od terjatve na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (glavne terjatve) je terjatev na plačilo pravdnih stroškov (kot premoženjska pravica) podedljiva.
Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/1. ZPIZVZ člen 2, 4, 18. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 109/1-1, 185, 185/1, 187, 187/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 185, 185/1.
družinska pokojnina - sporazum s Hrvaško - zavarovalna doba - vojaški zavarovanci
ZPIZ-1 v 1. alineji 1. odstavka 109. člena določa, da vdova, vdovec oz. drugi zavarovančevi družinski člani pridobijo pravico do pokojnine po umrlem zavarovancu, če je umrli zavarovanec dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe. V 2. odstavku 187. člena pa določa, da se osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Za presojo v sporni zadevi je odločilen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Po določbah navedenega zakona so bile namreč vse zadeve v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev prenešene v pristojnost skupnosti vojaških zavarovancev (1. odstavek 185. člena). Zato obdobja, ki ga je tožničin pokojni oče prebil v vojaški službi v Republiki Sloveniji, ni mogoče šteti kot obdobja prebitega pri zavodu, temveč gre za dobo, prebito pri Skupnosti vojaških zavarovancev. Ker torej ni izpolnjen pogoj dopolnjene zavarovalne dobe pri zavodu, s tem tudi ni podlage da bi se na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško seštevale zavarovalne dobe. Ker tožnica pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine po 1. odstavku 109. člena ZPIZ-1 ne izpolnjuje, njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Ker je listina, na podlagi katere tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev proti tožencu, zaradi formalnih pomanjkljivosti nična, to vpliva tudi na toženčevo (avalistovo) obveznost.
Upravičenci iz izvršilnega naslova so delavci dolžnika (nasprotnega udeleženca v kolektivnem delovnem sporu), zato so le oni tisti, ki so aktivno legitimirani za vložitev predloga za izvršbo na podlagi navedenega izvršilnega naslova, ne pa v njihovem imenu predlagatelj kolektivnega delavnega spora - sindikat.
sklep o prekinitvi postopka – prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Odločitev o tem, kdaj se bo postopek nadaljeval, ne sodi v izrek, temveč kvečjemu v obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka. Poleg tega prevzem postopka s strani dedičev ni edini zakonsko predpisan razlog za nadaljevanje postopka. Prekinjeni postopek se namreč nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, bodisi ko jih sodišče (s sklepom) pozove, naj to storijo. Krčenje zakonsko predpisanih možnosti za nadaljevanje prekinjenega postopka zgolj na enega, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni dopustno.
Za nadaljevanje prekinjenega postopka ni treba čakati, da bo sklep o dedovanju pravnomočen, temveč lahko sodišče k prevzemu postopka pozove, brž ko je sestavljena smrtovnica, iz katere bo razvidno, kdo so dediči, pogoj je le, da dedičem vroči poziv k prevzemu postopka.
Zapis v izreku izdane začasne odredbe, da se začasna odredba izdaja v zavarovanje denarne, namesto pravilno, nedenarne terjatve, na pravilnost izdane začasne odredbe ne vpliva. Bistveno je, da je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe, ki se izda v primeru zavarovanja nedenarne terjatve, in da je tudi sodišče potrebnost izdaje začasne odredbe presojalo po pravilih, ki veljajo za zavarovanje nedenarne terjatve.
stiki med starši in otroki - natančnost določitve stikov
Načelno velja, da sodišče stike določi tem bolj natančno, kolikor večji je konflikt med roditeljema, zaradi česar je njuna komunikacija slaba ali pa je sploh ni, kar izvajanje stikov znatno otežuje. Stiki so v takih primerih praviloma določeni v dnevih in urah natančno, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo obveznosti in želje vseh vpletenih tako, da so stiki uravnoteženi, bremena pa porazdeljena.
sprememba tožbe – identiteta tožbenega zahtevka – poprava v zapisu identifikacijske številke – objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj poprava v zapisu identifikacijske številke ne pomeni spremembe tožbe. Bistvo oz. predmet tožbenega zahtevka je tako po prvotnem (že pravnomočno razsojenem) kot tudi po novem tožbenem zahtevku kurilnica v stavbi na naslovu Y. Nesporno je, da pravdni stranki vesta, kje se kurilnica nahaja, zato napačna navedba zadnje številke ne more biti bistvena.
V primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi pod ocenjeno vrednostjo, lastniku nastane škoda v višini razlike med dejansko vrednostjo stvari in doseženo ceno na javni dražbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072207
OZ člen 131, 147, 147/1. ZOR člen 1061, 1061/2.
odškodninska odgovornost najemodajalca - sef – rop sefov - pogodba o najemu sefa - opustitev dolžnega ravnanja najemodajalca sefov – odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – dokazovanje vsebine sefa – verjetnost – prekoračitev tožbenega zahtevka
Ker je razumljivo, da imetnik sefa nima podatkov izven njega o njegovi vsebini, je to treba upoštevati tudi pri dokazovanju njegove vsebine, če je ta uničena, še posebno, če je uničena po odgovornosti najemodajalca. Slednji mora namreč poskrbeti za varovanje in varnost sefov in če to ni storjeno, zadostuje stopnja verjetnosti za dokazovanje njegove vsebine.