začasna dodelitev v varstvo in vzgojo – pogoji za izdajo začasne odredbe – nenadomestljiva škoda – vročitev predloga za izdajo začasne odredbe – kontradiktorni postopek
Izpolnjeni so bili pogoji za izdajo začasne odredbe tudi iz razloga, ker sta takšen predlog podali (obe) pravdni stranki, v postopku pa se je ugotovilo, da sta roditelja v konfliktnem odnosu, zato ne zmoreta sporazumno izvrševati roditeljskih obveznosti, kar ima že negativne posledice na psihosocialni razvoj otrok. Otroka že izražata stisko in imata vedenjske težave, v takšni situaciji pa so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, da se prepreči nastanek nenadomestljive škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0078815
ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo za izgubo koristi - odškodninski zahtevek - ugotavljanje koristi - stanje premoženja ob uveljavitvi zakona
Za določitev nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen je treba upoštevati stanje premoženja ob uveljavitvi zakona in upoštevati korist, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko prejemal od uveljavitve zakona do vračila premoženja. Korist, ki bi jo upravičenec prejemal v času izdaje sodbe, je nerelevantna, treba je izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen.
Pri nadomestilu za izgubo koristi ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu po splošnih pravilih civilnega prava in pri presoji upravičenosti zahtevka nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca (tožene stranke) ni pogoj za ugoditev zahtevku.
Ker je listina, na podlagi katere tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev proti tožencu, zaradi formalnih pomanjkljivosti nična, to vpliva tudi na toženčevo (avalistovo) obveznost.
Če je v pogodbi že podano zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa ni overjeno, tožnica zoper toženca nima novega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, temveč lahko zahteva le overitev podpisa. Gre za situacijo iz 4. točke 40. člena ZZK-1.
Če obdarjenka od darovalca zahteva overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, mora najprej izkazati izpolnjenost pogojev po 17. členu ZDDD, to je plačilo davčnih obveznosti.
Sodišče je z odločitvijo, da bo vknjižba v zemljiško knjigo na podlagi sodbe mogoča šele potem, ko bo tožena stranka poravnala svoje davčne obveznosti, prekoračilo postavljeni tožbeni zahtevek, saj ni prisodilo nekaj manj od zahtevanega, temveč nekaj drugega. Prav tako je s svojo odločitvijo poseglo v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča.
zahteva za izločitev sodnika - sprejem osebe na zdravljenje brez njene privolitve v nujnem primeru - ogrožanje - obvezno zastopanje pridržane osebe
Namen zakonske določbe o obveznem zastopanju osebe po odvetniku oziroma o njegovi določitvi po uradni dolžnosti v postopku sprejema osebe na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih je v zagotovitvi pravnega zastopanja udeležencev postopka, ki niso zmožni samostojno opravljati procesnih dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079806
OZ člen 131, 131/2, 147.
odškodninska odgovornost – varovanje otrok v šoli – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – naključje – zavrnitev dokazov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Garderobne omarice same po sebi niso nevarna stvar, saj pri njihovi običajni uporabi iz njih ne izvira večja nevarnost.
Dolžnost vzgojitelja v popoldanskem varstvu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajal tako, da bo izključena kakršnakoli možnost poškodbe otrok. Nadzor in navodila, dana s strani vzgojitelja, so bila v konkretnem primeru ustrezna. V obravnavanem primeru je šlo za hipni dogodek, ki je bil posledica nesrečnega naključja.
OZ člen 239. Odlok o javni kanalizaciji in pravilnik o določitvi meril in kriterijev za plačilo denarnih obveznosti uporabnikov storitev čiščenja komunalnih odpadnih voda člen 14, 18, 33.
storitev čiščenja odpadnih voda – priključitev zgradbe na javno kanalizacijo – izpolnitev obveznosti
Tožena stranka bi morala poskrbeti za priključitev zgradbe na javno kanalizacijo; ker tega ni storila, mora v skladu z določbami 33. člena Odloka o javni kanalizaciji plačevati storitev po kriterijih, kot so določeni za objekte, priključene na javno kanalizacijo.
notarski zapis - zapadlost terjatve - izvršilni naslov - zapadli obroki
Upnik izterjuje le tiste kreditne obroke, ki so zapadli do vložitve predloga za izvršbo, zato mu ni treba dokazovati zapadlosti celotne terjatve iz obeh notarskih zapisov.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – širitev služnosti - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje na podlagi odločbe - bistveno spremenjene okoliščine – nekoristna stvarna služnost - namen uporabe služnostne poti
Glede večjih, širših in zmogljivejših strojev, ki so bili kupljeni zaradi uvedbe intenzivne vzreje krav zaradi oddaje mleka, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nedovoljeno širitev služnosti poti. Namen uporabe gospodujočega zemljišča mora namreč ostati isti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078819
OZ člen 94, 99. ZPP člen 285.
prevara - prenehanje pravice - pravočasno uveljavljanje - subjektivni prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Materialnoprocesno vodstvo je potrebno, če stranka kljub zadostni skrbnosti pravočasno ne navede vseh pravnorelevantnih dejstev in dokazov.
Tek subjektivnega roka je vezan na okoliščino poznavanja razloga izpodbojnosti - torej strankinega zavedanja prevare v konkretnem primeru - in ni odvisen od tega, kdaj je izpodbojni upravičenec izvedel za možnost sodnega uveljavljanja svoje pravice.
ničnost vpisa v sodni register - vpis člana nadzornega sveta - zastopnik delavcev - holding - aktivna volilna pravica - pravica do imenovanja - dogovor med dvema svetoma delavcev - sklep sveta delavcev - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pravni interes
Pravnega interesa za sodbo na ugotovitev ničnosti sklepov SD H., zato da doseže ničnost vpisa članov nadzornega sveta, tožeča stranka nima.
Glede postopka določa ZSDU v 6. odstavku 79. člena, da predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta, izvoli svet delavcev in o tem seznani skupščino. Faze načina predlaganja predstavnikov delavcev svetu delavcev v izvolitev ZSDU ne ureja. Zato za presojo zakonitosti izvedbe postopka sprejemanja sklepa sveta delavcev o izvolitvi člana nadzornega sveta družbe, ki zastopa interese delavcev, po določbi 1. odstavka 41. člena ZSReg ni relevantna pravilnost (dogovorjenega) postopka načina predlaganja kandidatov v izvolitev.
litispendenca - istovetnost tožbenega zahtevka - čista procesna teorija - ekvivalenčna teorija - plačilo na podlagi posojilne pogodbe - plačilo na podlagi menice - odločilno dejansko stanje
Zaključek sodišča prve stopnje, da je v tej pravdni zadevi podana procesna ovira litispendence, je pravilen. Predmet pravdanja v zadevi I Pg 1 je plačilo, ki temelji na Posojilni pogodbi in Pogodbi o pristopu k dolgu, predmet pravdanja v predmetni zadevi pa je plačilo, ki sicer temelji na menici, vendar je bila ta menica izdana v zavarovanje Posojilne pogodbe in Pogodbe o pristopu k dolgu in v konkretnem primeru nima abstraktne narave, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (in se pri tem sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS). Menični zavezanci so še vedno dolžniki iz posojilnega razmerja, upravičenec iz menice pa je upnik iz glavnega posojilnega razmerja. Da je temu res tako, kaže že vsebina odgovora na tožbo, ki je bil vložen v tej zadevi in ki vsebuje številne ugovore iz temeljnega razmerja. Predmet pravdanja (in s tem relevantno dejansko stanje) bi bil torej v večjem delu dejansko enak kot v zadevi I Pg 1.
uporabnina – neupravičena obogatitev – nastanek terjatve – zapadlost terjatve - konec glavne obravnave – bodoča korist
Prvo sodišče je zmotno odločilo, ko je zavrnilo del zahtevka za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, češ da gre za bodočo korist, ki tožencu še ni nastala. Tožencu, ki ves čas uporablja obravnavane nepremičnine, je korist nastala tudi za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, zato je bil tožbeni zahtevek glede na podlago utemeljen tudi v tem delu.
navidezna pogodba – prikrita pogodba – pogodba o pripoznavi solastniškega deleža – darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe
Da bi tožniki uspeli z zahtevkom, da je pogodba med njihovim pravnim prednikom in obdarjenko navidezna in prikriva darilno pogodbo, bi morali izkazati, da sta ob sklenitvi pogodbe obe stranki vedeli, da izražena volja ni njuna pristna volja, temveč sta imeli namen prikriti neodplačen pravni posel. Matematično poračunavanje izvedenih vlaganj glede na vrednost s pogodbo pridobljenega premoženja zato ni upoštevno, če ni s strani obdarjenke zavedanja o prejemu darila.
kršitev osebnostne pravice – poseg v čast in dobro ime – svoboda izražanja – poročanje o dejstvih – začasna odredba
Poročanje mora biti korektno in novinar je pred objavo občutljivih informacij/podatkov/očitkov, dolžan preveriti tudi drugo plat zgodbe, in to najmanj v okviru, na katerega ga ta, na čigar osebnost se ti podatki/informacije/očitki nanašajo, vnaprej opozori. Ker tožena stranka ni storila vsega, kar bi morala, in je to celo imela možnost storiti, ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je članek objavila na podlagi njej tedaj znanih informacij. Če bi opravila svoje delo tako, kot se to od novinarja terja, bi imela na voljo tudi druga dejstva.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE - DENACIONALIZACIJA
VSL0070540
ZZK-1 člen 8, 244, 244/3. SPZ člen 9, 10, 142. ZZad člen 65. ZDen člen 66, 66/3.
izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe hipoteke – razpolagalna sposobnost – obstoj izvenknjižnih pravic – vračanje zadružnega premoženja – denacionalizacijski postopki – dobroverni tretji – dobra vera – skrbnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožena stranka kot bančna ustanova je bila dolžna spremljati pozitivno zakonodajo na področju stvarno pravnih pravic ter ji je moralo biti znano, da je bilo v Republiki Sloveniji izvedeno lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini pod zakonskimi pogoji glede na vrsto in status nepremičnine ter da so v tem časovnem obdobju potekali tudi denacionalizacijski postopki in odločanja o tovrstnih zahtevkih. Pri sklepanju pravnih poslov se namreč ni mogoče zanašati izključno na podatke v zemljiški knjigi, temveč bi tožena stranka morala upoštevati vse zakone, ki urejajo te vrste nepremičnin ter pravna razmerja in upravičenja v zvezi z njimi, zaradi česar ne more z uspehom trditi, da za ta pravna upravičenja ni vedela in da je bila ob sklepanju pogodbe v dobri veri.
ara - neizpolnitev pogodbe – vrnitev are - izguba denarnega zneska v višini are – notranje razmerje – aktivna legitimacija
Za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopal tožnik. Dejstvo, da je denar za aro dne 27. 12. 2007 tožniku izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), je le predmet notranjega razmerja med R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči in tožnikom.
Sodišče je na podlagi 14. člena ZPP vezano na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost, saj zahtevek tožnice temelji na identičnem dejanskem stanju. Navedeno pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da kaznivega dejanja ni storil oziroma da ni kriv. Tako nima ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe.
Čeprav so bile duševne bolečine kratkotrajne in niso vodile v posttravmatsko stresno motnjo, je tožnici škodo povzročila oseba, ki ji je bila kot oče in je bila zanjo dolžna skrbeti. Tožnica je bila v času škodnega dogodka mladoletna. Ker je s protipravnim posegom v spolno nedotakljivost na poseben način prizadeto dostojanstvo oškodovanca, izpostavljena njegova nemoč in šibkejši položaj v razmerju do oškodovanca, gre za poseg v dobrino, ki ima velik pomen. Odškodnina v višini približno treh povprečnih plač v času sojenja je tako glede na tako ugotovljene okoliščine primera odmerjena prenizko.
Za verjetnost nevarnosti bi bila relevantna samo takšna ravnanja dolžnika, s katerimi bi namerno zmanjševal ali skrival premoženje, zaradi česar bi bilo mogoče v prihodnosti pričakovati, da terjatev ne bo mogla biti poplačana. Med takšna dejanja pa ni mogoče uvrstiti ravnanje dolžnika, ki se je po navedbah upnika izogibal poskusom, da opravita obračun dela, ki se ni oglašal na njegove pozive ipd.
ZFPPIPP člen 69, 69/4, 69/4-2, 308. ZPP člen 181, 181/2.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – ugotovitvena tožba – pravni interes – napotitveni sklep – aktivna in pasivna legitimacija
S pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev v delu, ki vsebuje napotitev, se izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. V takšnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi in pravdno sodišče zato po 2. odstavku 181. člena ZPP ni dolžno presojati o obstoju pravnega interesa vlagatelja ugotovitvene tožbe. Na podlagi navedenega je tožnik aktivno, toženec pa pasivno legitimiran.