ZFPPIPP člen 152, 221b, 221b/2, 237a, 237a, 238, 238/3.
poenostavljena prisilna poravnava – stečajni postopek – prekinitev predhodnega postopka za začetek stečajnega postopka – pravna praznina
V primeru, ko dolžnik v roku za odgovor na predlog za začetek stečajnega postopka predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in jo opraviči z vložitvijo predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, pride v povezavi z uporabo določil 237.a člena ZFPPIPP v zvezi z določili tretjega odstavka 238. člena ZFPPIPP v poštev tudi smiselna uporaba določil prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP.
plačilo za delo - plača - obveznost plačila - zastaranje
Tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačala plače, za katero sta se stranki ustno dogovorili, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih plač utemeljen.
V skladu z 206. členom ZDR zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku petih let. Ker od zapadlosti posamezne zahtevane plače do vložitve tožbe ni poteklo pet let, zahtevek iz naslova neizplačane plače ni zastaral.
zavrženje pritožbe - vročanje - pooblaščenec - predstavnik sindikata - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Kadar je pooblaščenec stranke predstavnik sindikata, ki je zaposlen na sindikatu za zastopanje svojih članov, se pooblaščencu vročajo sodna pisanja preko sindikalne organizacije, v kateri je zaposlen, to je po določbi 133. člena ZPP. Kot datum prejema sodnega pisanja se šteje datum, ko je bila vročitev opravljena v skladu s 133. členom ZPP, to pa je izročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oz. poslovnem prostoru ali na sedežu. Zato tudi v obravnavanem primeru ni odločilno, kdaj je pooblaščenec pisanje dejansko prejel, prav tako pa ni pomembno, ali je prišlo do napake pri zapisu pooblaščene delavke v tajništvu o datumu prejema sodbe. Zaradi morebitne napake pri poslovanju s prevzetim in pravilno vročenim sodnim pisanjem ni mogoče podaljšanje zakonskega roka za pritožbo.
Pritožba tožeče stranke zoper sodbo je bila vložena neposredno na prvostopenjsko sodišče po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, kar je prepozno, zato jo je bilo potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZDavP-2 člen 3, 125. ZMEPIZ člen 48, 48/2.
lastnost zavarovanca - družbeništvo zasebne družbe - poslovodna oseba - zastaranje - odmerna odločba - ugotovitvena odločba o obstoju statusa zavarovanca
Tožnica v spornem obdobju ni bila vključena v obvezno zavarovanje. V
tem obdobju ni bila v delovnem razmerju in ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila lahko obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana in tudi ni bila na šolanju. Z
vpisom v poslovni register Republike Slovenije tožnice kot družbenice in poslovodne osebe v zasebni družbi pa je bil izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kar pomeni, da so bili s tem izpolnjeni zakonski pogoji za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da tožnica v spornem obdobju ni imela lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba, ni utemeljen.
Zgolj izdaja odmerne odločbe je vezana na zastaralni rok, ki velja za pravico do odmere prispevka (3. čl. ZDavP-2 v zvezi s 125. čl. ZDavP-2), medtem ko za izdajo ugotovitve odločbe, s katero je tožena stranka zgolj ugotovila obstoj statusa zavarovanke, ki je nastal že na podlagi zakona, zakon takšnega zastaralnega roka ne določa.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
premestitev - javni uslužbenci - plačilo razlike plače
Izpodbijani sklep o premestitvi ni nezakonit zgolj zato, ker vsebuje le skopo obrazložitev razloga za premestitev, ker ima delodajalec pravico konkretne razloge za premestitev dokazovati v morebitnem sodnem sporu. Če so takšni razlogi v sodnem postopku dokazani, tako kot v obravnavanem primeru, in je po vsebini podan zakonit razlog za premestitev po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU, to je pravilna ocena predstojnika, da je mogoče s premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, organu, ki o premestitvi odloča, ni mogoče očitati niti arbitrarnosti niti povzročanja pravne negotovosti.
Tožena stranka je dokazala, da je tožnika premestila na drugo delovno mesto iz zakonitega razloga, to je zaradi zagotovitve učinkovitejšega in smotrnejšega dela, s tem da je novo sistemizirano delovno mesto policijski svetnik ustrezno tudi zato, ker se opravlja v istem uradniškem nazivu policijski svetnik, kot ga je pred prerazporeditvijo opravljal tožnik. Na zakonitost razporeditve ne vpliva dejstvo, da tožnik ni več upravičen do položajnega dodatka, zaradi česar sicer prejema nižjo plačo, saj do tega dodatka ni upravičen zato, ker na novem delovnem mestu ne izvršuje pooblastil v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela (v okviru organa, službe, sektorja ipd.).
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3. ZVOP-1 člen 74.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo - zagovor - dokaz - videoposnetek - snemanje na delovnem mestu - varstvo osebnih podatkov - videonadzor delovnih prostorov
V pisnem opozorilu pred odpovedjo je tožena stranka tožniku (prodajalcu na bencinskem servisu) očitala, da je spornega dne med delovnim časom trikrat vplačal športne stave na svoj račun, čeprav je bilo to v nasprotju z navodili „Poslovanje bencinskega servisa“. V pisnem opozorilu je bil tožnik tudi opozorjen na možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru ponovne kršitve njegovih obveznosti. V navodilih je izrecno navedeno, da prodajalec v izmeni ne sme vplačevati iger na srečo za svoje potrebe. Ker je tožnik to prepoved kršil, je s tem ravnanjem kršil svoje delovne obveznosti, kar je bil utemeljen razlog za podajo pisnega opozorila.
Tožnik je storil tri kršitve, ki mu jih je tožena stranka očitala v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Stranki, ki je na bencinskem servisu prevzela dobitek iz naslova športnih stav, v nasprotju z navodili delodajalca ni vročil niti poskusil vročiti računa za izplačani dobitek, prav tako pa ji ni izdal in izročil letaka, katerega izdajo je sicer evidentiral preko čitalca črtne kode. Določenega dne ni preveril pristnosti bankovca, s katerim je stranka plačala račun v za to namenjeni napravi, ki se nahaja na prodajnem pultu poleg ekrana računalnika. V primeru stranke, ki pri sebi ni imela plačilnega sredstva in je to ugotovila šele potem, ko je že natočila gorivo, ni izpolnil obrazca za pripoznavo dolga, temveč ji je izdal le račun, nanj napisal podatke o vozilu in ga spravil v blagajno. Ker je torej tožnik storil opisane tri kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je bil podan utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
S tem, ko je tožena stranka iz zakonsko dopustnih razlogov izvajala videonadzor nad posameznimi delovnimi prostori zaradi varovanja ljudi in premoženja (med njimi je bil tudi pult z blagajno, kjer je delal tudi tožnik) in pri tem posnela tudi tožnika, tega snemanja ni mogoče opredeliti kot protizakonitega.
ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 159, 159/1, 168, 168/3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del 4, 4/1, 4/2.
dovoljenje za uporabo avtorskega dela – avtorski honorar – dohodek – huda malomarnost – civilna kazen
Glede na 1. in 2. odstavek 82. člena ZASP mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige o dohodku in avtorju omogočiti vpogled v knjige. Glede na to, da te določbe govorijo o dohodku, kar se lahko razloži kot razliko med prihodki in odhodki, ima avtor pravico do vpogleda v oboje. Pravico ima torej zahtevati podatke tako o prihodkih, kot tudi o odhodkih, ker je mogoče šele iz obojega skupaj izračunati dohodek.
Glede na to, da 82. člen ZASP ne opredeljuje dohodka in dosedanjo sodno prakso, ki je zanikala dolžnost razkrivanja podatkov o izdatkih (odhodkih) je jasno, da toženi stranki ni mogoče očitati hude malomarnosti, ker ni razkrila podatka o izvajalcem prireditev plačanih bruto honorarjih.
Ravnanje tožene stranke je bilo hudo malomarno zato, ker je tožena stranka delno poravnala svojo obveznost šele približno dve leti in pol po nastanku obveznosti, in poleg tega tudi le deloma. Tako ne bi ravnala niti povprečno skrbna oseba. Povprečno skrbna oseba poravna, če je višina zneska sporna, vsaj tisti del terjanega zneska, glede katerega ne more imeti utemeljenih dvomov. Tožena stranka je s svojim drugačnim ravnanjem hudo malomarno kršila avtorsko pravico tožeče stranke.
Pritožbeno sodišče se ne strinja, da avtor ne more zahtevati civilne kazni zato, ker je ta podobna pogodbeni kazni, ta pa se za denarne obveznosti sploh ne more dogovoriti. Najprej že zato, ker 168. člen ZASP ne pozna takšne omejitve, kot je 3. odstavek 247. člena OZ. Ta bi bila glede na okoliščine tudi nesmiselna. Ker so avtorski honorarji praviloma dogovorjeni v denarju (tako tudi glede na tarifo tožeče stranke v P 1998), bi torej takšno stališče pomenilo, da bi bil 3. odstavek 168. člena ZASP v skoraj vseh primerih praktično neuporaben.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki se je zaradi zmanjšanega obsega prodaje in spremenjene strukture izdelkov zmanjšala potreba po zaposlenih delavcih v proizvodnem procesu. Zmanjšana prodaja je v spornem času imela za posledico zmanjšan poslovni rezultat tožene stranke, ki je v tožničinem primeru odločilno vplival na obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - invalidnost - sodba presenečenja
Tožnica je svoj tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela s polovičnim delovnim časom utemeljevala s tem, da je zaradi zdravstvenega stanja oči upravičena do skrajšanega delovnega časa 4 ure na dan. S pridobljenim psihiatričnim izvedenskim mnenjem se je tožnica strinjala in nanj ni imela pripomb. Še vedno pa je vztrajala, da njeno stanje oči ne dopušča dela v polnem delovnem času, kar je potrebno razčistiti z oftalmološko stroko. Sodišče prve stopnje je zaradi tega, po pridobiti izvedenskega mnenja o psihiatričnem stanju tožnice, zaslišalo še oftalmologa. Sodišče prve stopnje je postopek vodilo tako, da tožnica ni mogla vedeti, da bo sodišče odločilno dejstvo, ali je zaradi stanja oči sposobna delo opravljati v polnem ali polovičnem delovnem času, štelo kot nepomembno in takšno, da o tem odloča specialist psihiater. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnici omogočiti, da spozna, katera dejstva bo sodišče štelo kot odločilna in jo pozvati, naj ustrezno dopolni svoje navedbe oziroma predloži dokaze zanje. Na izpoved sodnega izvedenca in njegovo obrazložitev, da je pri tožnici nujno potrebna ne samo fizična, temveč tudi časovna razbremenitev, tožena stranka ni imela nobenih pripomb, navedb ali drugih dokaznih predlogov. Tožeča stranka je tako še toliko bolj utemeljeno pričakovala v celoti ugodilno sodbo. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z dolžnostjo iz 285. člena ZPP in pritožnici ni omogočilo, da bi spoznala, na podlagi katerih odločilnih dejstev bo sodišče odločilo, je sodba (s katero je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo) za pritožnico pomenila presenečenje, zato jo je pritožbeno sodišče zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka razveljavilo.
ZDR člen 88, 96, 109, 109/1, 109/2. ZPP člen 191, 191/2, 191/3.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba tožbe
Naknaden pristop novih tožnikov v pravdo ne pomeni spremembo tožbe, za katero je potrebno soglasje tožene stranke. Iz 2. in 3. odstavka 191. člena ZPP izhaja, da ob vstopu novih tožnikov v pravdo ni potrebno soglasje toženca. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru odločilo, da je subjektivna sprememba tožbe lahko podana, če tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega, nikoli pa v primeru, če se prvotnemu tožniku pridruži nov tožnik ali pa ga nadomesti. Vrhovno sodišče je poudarilo, da privolitev toženca v takšnem primeru ni potrebna in zato, zaradi nasprotovanja toženca, sodišče tudi ne more preprečiti novemu tožniku, da bi vstopil v pravdo.
Za odmero in izračun odpravnine zaradi redne odpopvedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dan podaje odpovedi ni pomemben. Iz 2. odstavka 109. člena ZDR je namreč razvidno, da odpravnina delavcu pripada, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto. Trajanje zaposlitve pri delodajalcu pa je enako trajanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, ki se konča z iztekom odpovednega roka. Osnova za izračun odpravnine pa je vezana na dan odpovedi, saj je v 1. odstavku 109. člena ZDR eksplicitno določeno, da je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
stroški postopka - umik tožbe - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožeča stranka je poleg tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na obstoj delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, na reparacijski zahtevek od dne nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in na plačilo odškodnine na podlagi 118. člena ZDR (pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da se tudi spori v zvezi z izplačilom odškodnine po 118. členu ZDR uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja) vtoževala tudi izplačilo regresa za letni dopust za sporno leto. Za odločitev o stroških v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa določba člena 41/5 ZDSS-1 (po kateri delodajalec v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice) ne pride v poštev, saj je potrebno o teh stroških odločati na podlagi določb ZPP, ki se nanašajo na povrnitev pravdnih stroškov.
ZFPPIPP člen 69, 69/4, 69/4-2, 308. ZPP člen 181, 181/2.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – ugotovitvena tožba – pravni interes – napotitveni sklep – aktivna in pasivna legitimacija
S pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev v delu, ki vsebuje napotitev, se izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. V takšnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi in pravdno sodišče zato po 2. odstavku 181. člena ZPP ni dolžno presojati o obstoju pravnega interesa vlagatelja ugotovitvene tožbe. Na podlagi navedenega je tožnik aktivno, toženec pa pasivno legitimiran.
odškodninska odgovornost delodajalca - izvedenec - dokazovanje - višina nepremoženjska škode - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zgolj zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke, dejansko stanje ni ostalo nepopolno ugotovljeno. Dokaz z izvedencem sodišče izvede, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Res je sicer, da sodišče za ugotavljanje trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin, pa tudi za ugotavljanje dejstev v zvezi z zmanjšanjem življenjskih aktivnosti in prestanega strahu praviloma postavi izvedenca medicinske stroke, vendar pa to ni nujno, če te okoliščine sodišče lahko ugotovi samo, na podlagi znanja s katerim razpolaga. To bo zlasti v takšnih primerih, kot je konkretni, ko gre za relativno majhno poškodbo, katere mehanizem in posledice lahko doume vsak, že na podlagi lastnih izkušenj in zato ni potrebno posebno strokovno znanje.
Za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti se odškodnina lahko dosodi le, če je močnejše intenzivnosti in to opravičujejo posebne okoliščine primera. V konkretnem primeru ni bilo ne enega ne drugega, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – širitev služnosti - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje na podlagi odločbe - bistveno spremenjene okoliščine – nekoristna stvarna služnost - namen uporabe služnostne poti
Glede večjih, širših in zmogljivejših strojev, ki so bili kupljeni zaradi uvedbe intenzivne vzreje krav zaradi oddaje mleka, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nedovoljeno širitev služnosti poti. Namen uporabe gospodujočega zemljišča mora namreč ostati isti.
ničnost vpisa v sodni register - vpis člana nadzornega sveta - zastopnik delavcev - holding - aktivna volilna pravica - pravica do imenovanja - dogovor med dvema svetoma delavcev - sklep sveta delavcev - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pravni interes
Pravnega interesa za sodbo na ugotovitev ničnosti sklepov SD H., zato da doseže ničnost vpisa članov nadzornega sveta, tožeča stranka nima.
Glede postopka določa ZSDU v 6. odstavku 79. člena, da predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta, izvoli svet delavcev in o tem seznani skupščino. Faze načina predlaganja predstavnikov delavcev svetu delavcev v izvolitev ZSDU ne ureja. Zato za presojo zakonitosti izvedbe postopka sprejemanja sklepa sveta delavcev o izvolitvi člana nadzornega sveta družbe, ki zastopa interese delavcev, po določbi 1. odstavka 41. člena ZSReg ni relevantna pravilnost (dogovorjenega) postopka načina predlaganja kandidatov v izvolitev.
litispendenca - istovetnost tožbenega zahtevka - čista procesna teorija - ekvivalenčna teorija - plačilo na podlagi posojilne pogodbe - plačilo na podlagi menice - odločilno dejansko stanje
Zaključek sodišča prve stopnje, da je v tej pravdni zadevi podana procesna ovira litispendence, je pravilen. Predmet pravdanja v zadevi I Pg 1 je plačilo, ki temelji na Posojilni pogodbi in Pogodbi o pristopu k dolgu, predmet pravdanja v predmetni zadevi pa je plačilo, ki sicer temelji na menici, vendar je bila ta menica izdana v zavarovanje Posojilne pogodbe in Pogodbe o pristopu k dolgu in v konkretnem primeru nima abstraktne narave, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (in se pri tem sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS). Menični zavezanci so še vedno dolžniki iz posojilnega razmerja, upravičenec iz menice pa je upnik iz glavnega posojilnega razmerja. Da je temu res tako, kaže že vsebina odgovora na tožbo, ki je bil vložen v tej zadevi in ki vsebuje številne ugovore iz temeljnega razmerja. Predmet pravdanja (in s tem relevantno dejansko stanje) bi bil torej v večjem delu dejansko enak kot v zadevi I Pg 1.
uporabnina – neupravičena obogatitev – nastanek terjatve – zapadlost terjatve - konec glavne obravnave – bodoča korist
Prvo sodišče je zmotno odločilo, ko je zavrnilo del zahtevka za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, češ da gre za bodočo korist, ki tožencu še ni nastala. Tožencu, ki ves čas uporablja obravnavane nepremičnine, je korist nastala tudi za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, zato je bil tožbeni zahtevek glede na podlago utemeljen tudi v tem delu.
Menica je bila izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora. Siceršnje načelo zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage se v konkretnem primeru morajo zato umakniti načelu vestnosti in poštenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079806
OZ člen 131, 131/2, 147.
odškodninska odgovornost – varovanje otrok v šoli – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – naključje – zavrnitev dokazov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Garderobne omarice same po sebi niso nevarna stvar, saj pri njihovi običajni uporabi iz njih ne izvira večja nevarnost.
Dolžnost vzgojitelja v popoldanskem varstvu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajal tako, da bo izključena kakršnakoli možnost poškodbe otrok. Nadzor in navodila, dana s strani vzgojitelja, so bila v konkretnem primeru ustrezna. V obravnavanem primeru je šlo za hipni dogodek, ki je bil posledica nesrečnega naključja.