ZFPPIPP člen 152, 221b, 221b/2, 237a, 237a, 238, 238/3.
poenostavljena prisilna poravnava – stečajni postopek – prekinitev predhodnega postopka za začetek stečajnega postopka – pravna praznina
V primeru, ko dolžnik v roku za odgovor na predlog za začetek stečajnega postopka predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in jo opraviči z vložitvijo predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, pride v povezavi z uporabo določil 237.a člena ZFPPIPP v zvezi z določili tretjega odstavka 238. člena ZFPPIPP v poštev tudi smiselna uporaba določil prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 319, 319/2, 328, 328/1. ZJU člen 39. ZObr člen 15, 24.
službena ocena - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijane službene ocene in odločitev komisije pravnomočno zavrnjen, je treba v tem sporu tožnikovo tožbo v tem delu zavreči. Na to odločitev ne vpliva okoliščina, da je moral pred vložitvijo tožbe pri toženi stranki zahtevati odpravo kršitev po 100.a členu ZObr oziroma po 24., 25., oziroma 39. členu ZJU, saj vprašanje te procesne predpostavke ne vpliva na ugotovitev, da je bilo o delu tožnikovega tožbenega zahtevka že pravnomočno razsojeno.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZZVZZ člen 80, 81.
začasna nezmožnost za delo - odločba imenovanega zdravnika - nov predlog
V tožnikovem primeru je zdravstvena komisija v dokončni in pravnomočni odločbi, ki je tožnik ni izpodbijal, ugotovila, da je tožnik začasno nezmožen za delo določeno obdobje, od določenega dne dalje pa, da je za delo zmožen. Tožnikova osebna zdravnica je toženi stranki predlagala, da tožniku iz istega zdravstvenega razloga, zaradi katerega mu je bil bolniški stalež odobren s pravnomočno odločbo, odobri bolniški stalež tudi po spornem datumu. Predlogu ni predložila novih izvidov, ki bi izkazovali nenadno poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja po pravnomočno zaključenem bolniškem staležu. Mnenje posameznih lečečih zdravnikov glede začasne nezmožnosti za delo za izvedenski organ ZZZS ni obvezujoče. Slednji pa je ugotovil, da tožnikovo zdravstveno stanje ne utemeljuje bolniškega staleža tudi po spornem datumu, oz. da pri tožniku tudi ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja. Zato je bil predlog osebne zdravnice neutemeljen, izpodbijani odločbi tožene stranke, da bolniški stalež po spornem datumu ni medicinsko utemeljen, pa sta zakoniti.
Ker je zavezanec za plačilo sodne takse tisti, ki je postavil zahtevek, nosi trditveno in po potrebi dokazno breme on sam. Sodišče je zgolj dolžno preizkusiti, ali so njegove navedbe pravilne, ni pa dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali bi zavezanec nemara bil upravičen do oprostitve plačila sodne takse.
ZST-1 na nobenem mestu ne določa, da svojih trditev zavezanec ne bi mogel dokazovati z vsemi dopustnimi dokaznimi sredstvi, niti ne določa, bi bila predložitev izjave o premoženjskem stanju že zadostna za dosego oprostitve plačila sodne takse.
spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zmanjšanje premoženja v korist družbe osebe – prenos dejavnosti na novoustanovljeno družbo – prenos strank – trditveno breme
Spregled pravne osebnosti ni namenjen upnikom v primeru izgub ob normalnih tržnih tveganjih ali neuspešnih poslih. Zato je zloraba pravne osebe temelj in bistveni razlog za uporabo tega instituta.
Dejanski stan spregleda pravne osebnosti ni podan v primeru prenosa zgolj majhnega dela poslovanja brez kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi pomenile zlorabo pravne osebnosti.
člani upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - prenehanje položaja člana upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika
Podlaga za imenovanje (zamenjavo) člana upniškega odbora so do objave sklepa o preizkusu terjatev podatki o dolžnikovih (navadnih) upnikih, ki morajo v skladu z določbo 3. v zvezi s 1. točko 1.odstavka 142. člena v zvezi s 1. točko 3. odstavka 80. člena ZFPPIPP temeljiti na bilanci stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končal pred uvedbo postopka prisilne poravnave.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 96, 102, 113.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - invalid - sindikalni zaupnik
Delovno mesto tožnice „referent“ je bilo dejansko ukinjeno. Ta organizacijska rešitev tožene stranke je pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR in velja tako v primeru individualnih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga, kot v primeru odpovedi večjemu številu delavcev, za kar je šlo v konkretnem primeru.
Delodajalca pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne zavezuje določba tretjega odstavka 88. člena ZDR o preveritvi možnosti zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji, temveč določba 99. člena ZDR o ukrepih za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja ter ukrepih in kriterijih za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji (99. člen ZDR), ker pa je tožnica delovni invalid III. kategorije, je za presojo zakonitosti odpovedi potrebno poleg ZDR upoštevati tudi ZPIZ-1 in ZZRZI. Tožena stranka je ravnala v skladu z navedenimi predpisi, vendar možnosti za zaposlitev tožnice na drugem ustreznem delu pri toženi stranki in drugih delodajalcih ni bilo, kar je ugotovila tudi Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je tožena stranka na podlagi 113. člena ZDR pridobila tudi soglasje sindikata, katerega sindikalna zaupnica je bila tožnica. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
plačilni nalog - ugovor - sprememba tožbe - sprememba vrednosti predmeta postopka
Okoliščina, da je tožnik s pripravljalno vlogo spremenil označbo vrednosti spora, ne pomeni, da je s tem tudi razširil tožbeni zahtevek, kar bi šele omogočalo izdajo plačilnega naloga, ki ga je tožnik izpodbijal z ugovorom. Plačilni nalog je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZST, ki določa, da se v primeru, če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Pri tem se taksa, plačana za prvotno vrednost, všteje v takso za povečano vrednost. Sodišče prve stopnje bi izpodbijani plačilni nalog lahko izdalo le v primeru, če bi se vrednost predmeta postopka spremenila zaradi razširitve tožbenega zahtevka, vendar pa s pripravljalno vlogo tožbeni zahtevek ni bil spremenjen. Tožnik je v tej vlogi sicer napovedal, da bo tožbeni zahtevek modificiral potem, ko bo tožena stranka predložila poračun odprave tretje četrtine nesorazmerij. Napoved modifikacije tožbenega zahtevka še ne pomeni razširitve tožbenega zahtevka in sodišče o takšni razširitvi ne bi smelo sklepati zgolj na podlagi označitve vrednosti spora v pripravljalni vlogi tožnika. Zato izpodbijani plačilni nalog ni zakonit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki se je zaradi zmanjšanega obsega prodaje in spremenjene strukture izdelkov zmanjšala potreba po zaposlenih delavcih v proizvodnem procesu. Zmanjšana prodaja je v spornem času imela za posledico zmanjšan poslovni rezultat tožene stranke, ki je v tožničinem primeru odločilno vplival na obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
plačilo za delo - plača - obveznost plačila - zastaranje
Tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačala plače, za katero sta se stranki ustno dogovorili, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih plač utemeljen.
V skladu z 206. členom ZDR zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku petih let. Ker od zapadlosti posamezne zahtevane plače do vložitve tožbe ni poteklo pet let, zahtevek iz naslova neizplačane plače ni zastaral.
zavrženje pritožbe - vročanje - pooblaščenec - predstavnik sindikata - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Kadar je pooblaščenec stranke predstavnik sindikata, ki je zaposlen na sindikatu za zastopanje svojih članov, se pooblaščencu vročajo sodna pisanja preko sindikalne organizacije, v kateri je zaposlen, to je po določbi 133. člena ZPP. Kot datum prejema sodnega pisanja se šteje datum, ko je bila vročitev opravljena v skladu s 133. členom ZPP, to pa je izročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oz. poslovnem prostoru ali na sedežu. Zato tudi v obravnavanem primeru ni odločilno, kdaj je pooblaščenec pisanje dejansko prejel, prav tako pa ni pomembno, ali je prišlo do napake pri zapisu pooblaščene delavke v tajništvu o datumu prejema sodbe. Zaradi morebitne napake pri poslovanju s prevzetim in pravilno vročenim sodnim pisanjem ni mogoče podaljšanje zakonskega roka za pritožbo.
Pritožba tožeče stranke zoper sodbo je bila vložena neposredno na prvostopenjsko sodišče po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, kar je prepozno, zato jo je bilo potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP).
invalid III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - dodatne omejitve pri delu
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Poleg že ugotovljenih omejitev pri delu so potrebne dodatne omejitve. Zato je utemeljen njegov zahtevek na priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto z že priznanimi in novimi ugotovljenimi omejitvami
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012055
OZ člen 131. ZDR člen 37, 37/1.
odškodninska odgovornost delavca - kršitev konkurenčne prepovedi - zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaradi konkurenčnih aktivnosti (tožnik naj bi sodeloval s konkurenčnimi podjetji in z njimi sklepal posle v svojem imenu) tožeča stranka očita tožencu nedoseganje plana prodaje, s čimer naj bi tožečo stranko oškodoval. Iz dokaznega postopka ne izhaja, da je bila zatrjevana škoda v celoti oziroma izključno posledica tožencu očitanih kršitev. V spornem obdobju je bila težka situacija na trgu. Nihče od primerljivih delavcev v primerjalnem obdobju ni dosegel postavljenega plana prodaje. Tožeča stranka bi morala natančno opredeliti konkurenčne aktivnosti oziroma sklenjene posle, zaradi katerih toženec ni dosegel plana, predvsem pa, kakšna škoda ji je pri tem nastala. Ker tega ni storila, njen tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Toženka je z dokončno in pravnomočno odločbo odločila, da tožnica ni upravičena do povračila stroškov zobozdravstvenih storitev pri zdravniku, ki nima pogodbe s toženko. Tožnica je na toženko naslovila novo vlogo z enakim zahtevkom. V času od izdaje dokončne in pravnomočne odločbe do vložitve ponovne vloge tožnice pri toženki se pravno in dejansko stanje ni spremenilo. Zato je toženka zakonito (na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP) tožničino novo vlogo zavrgla.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8, 63/2-9. ZDR člen 114, 114/2, 114/2-1. ZPIZ-1 člen 8, 36, 36/1, 193.
brezposelnost - denarno nadomestilo - izključitveni razlog - starejša delavka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starostna pokojnina - pokojninska doba - izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine
V konkretnem primeru ni bilo dvoma, da bo tožnica pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok in ji je bila zato pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti zagotovljena do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Zato tožnica ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo v smislu 1. alinee 2. odstavka 114. člena ZDR. Ker tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana v nasprotju z določbo 114. člena ZDR, ki ureja posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo, ni izpolnjen dejanski stan iz 8. in 9. alinee 2. odstavka 63. člena ZUTD (po katerem se med razloge za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva in v primeru če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). Zato ni podlage, da se ji iz tega razloga ne prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Za potrebe uveljavljanja pravic iz socialnih zavarovanj je potrebno pojem „izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ v skladu s 1. odst. 114. čl. ZDR in 1. alinejo 2. odst. te zakonske določbe tolmačiti v povezavi z 8. čl. ZPIZ-1 in zavzeti stališče, da se pri izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva tako dodana doba, kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok. Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so torej tisti, ki ob upoštevanju vseh obdobij, ki znižujejo starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter dodane in prištete dobe, omogočajo najzgodnejšo možno starostno upokojitev.
ZDR člen 88, 96, 109, 109/1, 109/2. ZPP člen 191, 191/2, 191/3.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba tožbe
Naknaden pristop novih tožnikov v pravdo ne pomeni spremembo tožbe, za katero je potrebno soglasje tožene stranke. Iz 2. in 3. odstavka 191. člena ZPP izhaja, da ob vstopu novih tožnikov v pravdo ni potrebno soglasje toženca. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru odločilo, da je subjektivna sprememba tožbe lahko podana, če tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega, nikoli pa v primeru, če se prvotnemu tožniku pridruži nov tožnik ali pa ga nadomesti. Vrhovno sodišče je poudarilo, da privolitev toženca v takšnem primeru ni potrebna in zato, zaradi nasprotovanja toženca, sodišče tudi ne more preprečiti novemu tožniku, da bi vstopil v pravdo.
Za odmero in izračun odpravnine zaradi redne odpopvedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dan podaje odpovedi ni pomemben. Iz 2. odstavka 109. člena ZDR je namreč razvidno, da odpravnina delavcu pripada, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto. Trajanje zaposlitve pri delodajalcu pa je enako trajanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, ki se konča z iztekom odpovednega roka. Osnova za izračun odpravnine pa je vezana na dan odpovedi, saj je v 1. odstavku 109. člena ZDR eksplicitno določeno, da je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - dokazna ocena
V odnosu nadrejenega delavca do tožnika ni šlo za prepovedano trpinčenje na delovnem mestu. V konkretnem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki ni več prihajal na delo in zoper katero tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, ne predstavlja izvajanja pritiska na tožnika in ne more predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. Prav tako tudi druga ravnanja nadrejenega delavca v verbalnem smislu, na katerega se sklicuje tožnik, ni mogoče šteti za trpinčenje tožnika na delovnem mestu, saj ne gre za trpinčenje, če gre le za enkratno neprimerno ravnanje (po trditvah tožnika mu je bivši direktor grozil, da ne bo dobil več službe in ga pri tem silil, da podpiše izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Tožena stranka je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega ni izkazano potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker ni izkazano, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil (tega ni predložil niti v postopku pred sodiščem prve stopnje), je taka pritožba na podlagi 2. odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je potrebno zavreči.
OZ člen 131, 171. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovnih mestih člen 9.
krivdna odgovornost delodajalca
Delodajalec, ki ne zagotovi ureditve delovnega mesta tako, kot je to določeno v 4. točki 9. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovnih mestih, odgovarja delavcu po načelu krivdne odgovornosti.
stroški postopka - umik tožbe - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožeča stranka je poleg tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na obstoj delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, na reparacijski zahtevek od dne nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in na plačilo odškodnine na podlagi 118. člena ZDR (pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da se tudi spori v zvezi z izplačilom odškodnine po 118. členu ZDR uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja) vtoževala tudi izplačilo regresa za letni dopust za sporno leto. Za odločitev o stroških v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa določba člena 41/5 ZDSS-1 (po kateri delodajalec v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice) ne pride v poštev, saj je potrebno o teh stroških odločati na podlagi določb ZPP, ki se nanašajo na povrnitev pravdnih stroškov.