ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 159, 159/1, 168, 168/3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del 4, 4/1, 4/2.
dovoljenje za uporabo avtorskega dela – avtorski honorar – dohodek – huda malomarnost – civilna kazen
Glede na 1. in 2. odstavek 82. člena ZASP mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige o dohodku in avtorju omogočiti vpogled v knjige. Glede na to, da te določbe govorijo o dohodku, kar se lahko razloži kot razliko med prihodki in odhodki, ima avtor pravico do vpogleda v oboje. Pravico ima torej zahtevati podatke tako o prihodkih, kot tudi o odhodkih, ker je mogoče šele iz obojega skupaj izračunati dohodek.
Glede na to, da 82. člen ZASP ne opredeljuje dohodka in dosedanjo sodno prakso, ki je zanikala dolžnost razkrivanja podatkov o izdatkih (odhodkih) je jasno, da toženi stranki ni mogoče očitati hude malomarnosti, ker ni razkrila podatka o izvajalcem prireditev plačanih bruto honorarjih.
Ravnanje tožene stranke je bilo hudo malomarno zato, ker je tožena stranka delno poravnala svojo obveznost šele približno dve leti in pol po nastanku obveznosti, in poleg tega tudi le deloma. Tako ne bi ravnala niti povprečno skrbna oseba. Povprečno skrbna oseba poravna, če je višina zneska sporna, vsaj tisti del terjanega zneska, glede katerega ne more imeti utemeljenih dvomov. Tožena stranka je s svojim drugačnim ravnanjem hudo malomarno kršila avtorsko pravico tožeče stranke.
Pritožbeno sodišče se ne strinja, da avtor ne more zahtevati civilne kazni zato, ker je ta podobna pogodbeni kazni, ta pa se za denarne obveznosti sploh ne more dogovoriti. Najprej že zato, ker 168. člen ZASP ne pozna takšne omejitve, kot je 3. odstavek 247. člena OZ. Ta bi bila glede na okoliščine tudi nesmiselna. Ker so avtorski honorarji praviloma dogovorjeni v denarju (tako tudi glede na tarifo tožeče stranke v P 1998), bi torej takšno stališče pomenilo, da bi bil 3. odstavek 168. člena ZASP v skoraj vseh primerih praktično neuporaben.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3. ZVOP-1 člen 74.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo - zagovor - dokaz - videoposnetek - snemanje na delovnem mestu - varstvo osebnih podatkov - videonadzor delovnih prostorov
V pisnem opozorilu pred odpovedjo je tožena stranka tožniku (prodajalcu na bencinskem servisu) očitala, da je spornega dne med delovnim časom trikrat vplačal športne stave na svoj račun, čeprav je bilo to v nasprotju z navodili „Poslovanje bencinskega servisa“. V pisnem opozorilu je bil tožnik tudi opozorjen na možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru ponovne kršitve njegovih obveznosti. V navodilih je izrecno navedeno, da prodajalec v izmeni ne sme vplačevati iger na srečo za svoje potrebe. Ker je tožnik to prepoved kršil, je s tem ravnanjem kršil svoje delovne obveznosti, kar je bil utemeljen razlog za podajo pisnega opozorila.
Tožnik je storil tri kršitve, ki mu jih je tožena stranka očitala v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Stranki, ki je na bencinskem servisu prevzela dobitek iz naslova športnih stav, v nasprotju z navodili delodajalca ni vročil niti poskusil vročiti računa za izplačani dobitek, prav tako pa ji ni izdal in izročil letaka, katerega izdajo je sicer evidentiral preko čitalca črtne kode. Določenega dne ni preveril pristnosti bankovca, s katerim je stranka plačala račun v za to namenjeni napravi, ki se nahaja na prodajnem pultu poleg ekrana računalnika. V primeru stranke, ki pri sebi ni imela plačilnega sredstva in je to ugotovila šele potem, ko je že natočila gorivo, ni izpolnil obrazca za pripoznavo dolga, temveč ji je izdal le račun, nanj napisal podatke o vozilu in ga spravil v blagajno. Ker je torej tožnik storil opisane tri kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je bil podan utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
S tem, ko je tožena stranka iz zakonsko dopustnih razlogov izvajala videonadzor nad posameznimi delovnimi prostori zaradi varovanja ljudi in premoženja (med njimi je bil tudi pult z blagajno, kjer je delal tudi tožnik) in pri tem posnela tudi tožnika, tega snemanja ni mogoče opredeliti kot protizakonitega.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012055
OZ člen 131. ZDR člen 37, 37/1.
odškodninska odgovornost delavca - kršitev konkurenčne prepovedi - zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaradi konkurenčnih aktivnosti (tožnik naj bi sodeloval s konkurenčnimi podjetji in z njimi sklepal posle v svojem imenu) tožeča stranka očita tožencu nedoseganje plana prodaje, s čimer naj bi tožečo stranko oškodoval. Iz dokaznega postopka ne izhaja, da je bila zatrjevana škoda v celoti oziroma izključno posledica tožencu očitanih kršitev. V spornem obdobju je bila težka situacija na trgu. Nihče od primerljivih delavcev v primerjalnem obdobju ni dosegel postavljenega plana prodaje. Tožeča stranka bi morala natančno opredeliti konkurenčne aktivnosti oziroma sklenjene posle, zaradi katerih toženec ni dosegel plana, predvsem pa, kakšna škoda ji je pri tem nastala. Ker tega ni storila, njen tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - dodatne omejitve pri delu
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Poleg že ugotovljenih omejitev pri delu so potrebne dodatne omejitve. Zato je utemeljen njegov zahtevek na priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto z že priznanimi in novimi ugotovljenimi omejitvami
Ker je zavezanec za plačilo sodne takse tisti, ki je postavil zahtevek, nosi trditveno in po potrebi dokazno breme on sam. Sodišče je zgolj dolžno preizkusiti, ali so njegove navedbe pravilne, ni pa dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali bi zavezanec nemara bil upravičen do oprostitve plačila sodne takse.
ZST-1 na nobenem mestu ne določa, da svojih trditev zavezanec ne bi mogel dokazovati z vsemi dopustnimi dokaznimi sredstvi, niti ne določa, bi bila predložitev izjave o premoženjskem stanju že zadostna za dosego oprostitve plačila sodne takse.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe
Zaradi racionalizacije poslovanja je tožena stranka morala odpustiti nekaj delavcev, med njimi tudi dva novinarja in sicer tožnika, ki je bil zaposlen na delovnem mestu novinar urednik in njegov sodelavec, ki je bil zaposlen na delovnem mestu novinar. Ker tožena stranka v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni uporabljala nobene od kolektivnih pogodb o zaposlitvi, za katere je tožnik navajal, da je bila njihova uporaba dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, torej SKPgd, KPČIZKD in tudi ne KPpn, ji ni bilo potrebno upoštevati kriterijev za določitev presežnih delavcev po kolektivnih pogodbah. Tožena stranka je spoštovala določila ZDR, ki se nanašajo na postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Tožnik v je bil v spornem obdobju hudo bolan, zato je zanj v tem času skrbel lastnik hiše, v kateri je stanoval. Poštar je tožniku vročil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako, da je skozi režo na vhodnih vratih vložil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Stanovanjska hiša, v kateri skupaj z drugimi stanovalci prebiva tožnik, nima hišnega predalčnika in na vratih ni seznama stanovalcev. Pošta bi morala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročiti skladno z določili 142. člena ZPP in sicer osebno, če pa vročitev po 140. členu ZPP (odraslemu članu gospodinjstva) ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec (poštar) pisanje izroči pošti po kraju njenega stanovanja, na vratih stanovanja (če hišnega predalčnika ni) pa pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok, v katerem lahko naslovnik pisanje dvigne. Po preteku tega roka, bi morala pošta pisanje vrniti pošiljatelju, ker stanovanjska hiša nima hišnega predalčnika. Tožnik je dokazal, da so dejstva v javnih listinah (poizvednica in ovojnica) neresnično ugotovljena in da mu skladno z določbami 142. člena ZPP o osebnem vročanju ni bilo vročeno niti obvestilo o nameravani vročitvi in tudi ne redna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožniku pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila pravilno vročena, ne more učinkovati. Zato prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja z odjavo tožnika iz zavarovanj ni zakonito.
Pri tožniku ni dokazana zmanjšana delovna zmožnost za svoj poklic za 50 % ali več, niti ni podana III. kategorija invalidnosti, v katero je mogoče razvrstiti zavarovance, če lahko opravljajo določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami v krajšem delovnem času, ni utemeljen.
Tožena stranka je tožniku od plače odvzela določen denarni znesek (za kazen avstrijske cestnine). Ker tožnik pisnega soglasja za pobot ni dal, je bil vtoževani znesek tožniku neupravičeno odtrgan od plače.
Delavec je upravičen do plačila dodatka za nadurno delo samo v primeru, da mu takšno delo delodajalec odredi. V konkretni zadevi je bilo tožniku nadurno delo odrejeno. Tožnik je namreč opravljal prevoze v tujini po navodilu tožene stranke, ki mu je odrejala destinacije njegovih poti in brez dvoma tudi časovni okvir, v katerem morajo biti te poti opravljene. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR zaradi kršitev pogodbe oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja in zaradi hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je delavec zagrešil naklepoma ali iz hude malomarnosti. Tožniku je očitala, da je v spornem času po različnih poslovalnicah tožene stranke o delodajalcu in o konkretnem lastniku delodajalca širil neresnice oziroma ju obrekoval, žalil odgovorno osebo družbe ter o delodajalcu oziroma njegovem poslovanju in finančnem stanju širil neresnice, s tem pa krnil ugled družbe. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
zavrženje pritožbe - vročanje - pooblaščenec - predstavnik sindikata - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Kadar je pooblaščenec stranke predstavnik sindikata, ki je zaposlen na sindikatu za zastopanje svojih članov, se pooblaščencu vročajo sodna pisanja preko sindikalne organizacije, v kateri je zaposlen, to je po določbi 133. člena ZPP. Kot datum prejema sodnega pisanja se šteje datum, ko je bila vročitev opravljena v skladu s 133. členom ZPP, to pa je izročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oz. poslovnem prostoru ali na sedežu. Zato tudi v obravnavanem primeru ni odločilno, kdaj je pooblaščenec pisanje dejansko prejel, prav tako pa ni pomembno, ali je prišlo do napake pri zapisu pooblaščene delavke v tajništvu o datumu prejema sodbe. Zaradi morebitne napake pri poslovanju s prevzetim in pravilno vročenim sodnim pisanjem ni mogoče podaljšanje zakonskega roka za pritožbo.
Pritožba tožeče stranke zoper sodbo je bila vložena neposredno na prvostopenjsko sodišče po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, kar je prepozno, zato jo je bilo potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP).
izostanek priče z glavne obravnave – breme predložitve dokazov za navedbe v opravičilu za odsotnost
Ali gre za opravičen izostanek z glavne obravnave presoja sodišče. Strinjati se je sicer treba s pritožnico, da je bolezen lahko opravičljiv razlog za izostanek, vendar mora biti ustrezno izkazana z zdravniškim spričevalom. Če takšnega dokazila priča ni mogla predložiti, ker je, kot trdi v pritožbi, brez ustreznega zdravstvenega zavarovanja, bi to morala navesti in izkazati že v opravičilu za svojo odsotnost in opravičeno odsotnost dokazovati na kakšen drug način, ki bi omogočal preverjanje njene trditve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 495, 495/1, 496.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - račun - kršitev pravice do izjave - opredelitev do strankinih navedb
Ključna je ugotovitev, da je tožnik po naročilu tožene stranke opravil naročeno storitev (popravilo avtomobila). Tožena stranka je takšno storitev dolžna plačati, ne glede na to ali je bil račun izdan v 8 dneh po opravi del, ali je skladen z računovodskimi standardi in ali je dovolj specificiran.
ZDR člen 34, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza - odškodnina - kršitev obveznosti z delovnega razmerja
Kršitev po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR delavec stori, če najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Kršitev po navedeni določbi delavec stori, če o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti svojega delodajalca. Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je ni obvestil o svoji odsotnosti za sporno obdobje. Tožnik je o razlogu svoje odsotnosti povedal direktorju tožene stranke osebno. S tem je zadostil svoje obveznosti obveščanja delodajalca (34. člen ZDR), zato je bila odpoved kot posledica kršitve obveščanja po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR neutemeljena.
Tožnik je bil 5 dni neupravičeno odsoten, saj je samovoljno koristil dopust, ki mu ga direktor ni odobril, vendar je o razlogih za svojo odsotnost obvestil delodajalca. Samovoljno koriščenje dopusta je huda kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (po določbi druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR), vendar tožena stranka glede neupravičene odsotnosti z dela tožniku te kršitve ne očita, ampak kršitev po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki pa sankcionira neobveščanje.
telesna okvara - invalidnina - izplačilo - obnova - nov dokaz - zahteva za ponovno oceno telesne okvare
Izplačilo invalidnine za telesno okvaro je pogojeno z datumom vložitve zahteve za pridobitev pravice. Invalidnina za telesno okvaro se, ne glede na datum njenega nastanka, tudi v primeru, če je ugotovljena za več let nazaj, izplača največ od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8, 63/2-9. ZDR člen 114, 114/2, 114/2-1. ZPIZ-1 člen 8, 36, 36/1, 193.
brezposelnost - denarno nadomestilo - izključitveni razlog - starejša delavka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starostna pokojnina - pokojninska doba - izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine
V konkretnem primeru ni bilo dvoma, da bo tožnica pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok in ji je bila zato pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti zagotovljena do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Zato tožnica ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo v smislu 1. alinee 2. odstavka 114. člena ZDR. Ker tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana v nasprotju z določbo 114. člena ZDR, ki ureja posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo, ni izpolnjen dejanski stan iz 8. in 9. alinee 2. odstavka 63. člena ZUTD (po katerem se med razloge za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva in v primeru če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). Zato ni podlage, da se ji iz tega razloga ne prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Za potrebe uveljavljanja pravic iz socialnih zavarovanj je potrebno pojem „izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ v skladu s 1. odst. 114. čl. ZDR in 1. alinejo 2. odst. te zakonske določbe tolmačiti v povezavi z 8. čl. ZPIZ-1 in zavzeti stališče, da se pri izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva tako dodana doba, kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok. Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so torej tisti, ki ob upoštevanju vseh obdobij, ki znižujejo starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter dodane in prištete dobe, omogočajo najzgodnejšo možno starostno upokojitev.
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Z odločbo, ki je postala pravnomočna, je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica v spornem obdobju zavarovana na podlagi delovnega razmerja, zato ni nobene podlage, da bi se tekom sodnega postopka, v katerem se presoja zakonitost odmere starostne pokojnine, ponovno ugotavljalo, ali se tožnici obdobje zavarovanja šteje v pokojninsko dobo.