ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-8. ZST-1 člen 5, 5/4, 13, 13/1, 34, 34/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odmera sodne takse v postopku o prekršku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga
Glede na poseben način odmerjanja sodne takse v postopkih o prekrških lahko storilec zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse najkasneje s pritožbo zoper odločbo, s katero se sodna taksa odmeri. Če namreč storilec zoper odločitev o odmeri sodne takse ne vloži pritožbe, takšna odločitev postane pravnomočna in je ni mogoče več spreminjati z naknadnim sklepom o oprostitvi plačila sodne takse.
Procesna situacija, ko je postavljen začasni zastopnik, ne izključuje pravila, da se stranki povrnejo samo tisti stroški, ki so bili za pravdo potrebni.
V skladu z 79. členom ZDZdr sodišče pred odločitvijo pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta ali premeščena. Mnenje je namenjeno ugotavljanju ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne kadrovske, tehnične in prostorske pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Mnenje teh zavodov pa ne more biti zavezujoče, ker je nesprejemljivo, da ob okoliščinah, ki narekujejo namestitev osebe v varovani oddelek, ukrep ne bi bil izvedljiv. Ob dejstvu, da nasprotna udeleženka huje ogroža svoje zdravje in življenje in torej ni mogoče odlašati z izvedbo ukrepa sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavod ne glede na prostorsko stisko, ki jo navaja v pritožbi, določilo kot izvajalca institucionalnega varstva.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078498
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
doplačilo sodne takse za pravdni postopek – delno plačilo sodne takse – delni umik predloga za izvršbo – umik ugovora - pravdni stroški
Ker takse ni plačala v celoti, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožeča stranka (v celoti) umaknila tožbo. Toženkin umik ugovora zoper sklep o izvršbi in tožničin delni umik predloga za izvršbo za ta del odločitve nista imela nobenega pomena.
neupravičena obogatitev – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske hiše – ključ delitve stroškov – nesklepčna tožba
Tožnik bi moral za vsako vrsto postavke po vtoževanih računih določno navesti ključ delitve oz. kriterije, na podlagi katerih je obračunal delež, ki odpade na toženca. Ker pa so trditve glede ključa delitve stroškov pomanjkljive, toženec pa je temu ključu ugovarjal, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
URS člen 33. ZIZ člen 178, 178/4, 178/5, 181, 181/1, 191, 191/2. SPZ člen 66, 69, 69/1.
varstvo lastninske pravice - ločena prodaja solastniških deležev na nepremičnini - cenitev solastniškega deleža - načelo hitrosti postopka
Za pravilno poplačilo upnikov je tako bistveno, da se ugotovi razmerje, po katerem se bo delilo kupnino iz skupne prodaje na dele, ki odpadejo na posamezno nepremičnino. Ker pridobitev cenitve in ugotovitev vrednosti posameznih solastniških deležev zahteva določen čas, je bistveno, da se v skladu z načelom hitrosti v izogib zastoju v nadaljevanju postopka opravi navedeno procesno dejanje čim prej in ne odlaša do razdelitvenega naroka.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202d, 202d/2. ZKP člen 89, 89/1.
vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - obveznost predložitve dokazila o vključitvi v program
Rok za izpolnitev obveznosti predložitve potrdila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, ki ga sodišče določi v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je rok, ki v materialnem pomenu zadeve določa čas, do kdaj najkasneje mora storilec izpolniti obveznost, naloženo s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga je zato šteti za materialnopravni rok.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3. ZVOP-1 člen 74.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo - zagovor - dokaz - videoposnetek - snemanje na delovnem mestu - varstvo osebnih podatkov - videonadzor delovnih prostorov
V pisnem opozorilu pred odpovedjo je tožena stranka tožniku (prodajalcu na bencinskem servisu) očitala, da je spornega dne med delovnim časom trikrat vplačal športne stave na svoj račun, čeprav je bilo to v nasprotju z navodili „Poslovanje bencinskega servisa“. V pisnem opozorilu je bil tožnik tudi opozorjen na možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru ponovne kršitve njegovih obveznosti. V navodilih je izrecno navedeno, da prodajalec v izmeni ne sme vplačevati iger na srečo za svoje potrebe. Ker je tožnik to prepoved kršil, je s tem ravnanjem kršil svoje delovne obveznosti, kar je bil utemeljen razlog za podajo pisnega opozorila.
Tožnik je storil tri kršitve, ki mu jih je tožena stranka očitala v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Stranki, ki je na bencinskem servisu prevzela dobitek iz naslova športnih stav, v nasprotju z navodili delodajalca ni vročil niti poskusil vročiti računa za izplačani dobitek, prav tako pa ji ni izdal in izročil letaka, katerega izdajo je sicer evidentiral preko čitalca črtne kode. Določenega dne ni preveril pristnosti bankovca, s katerim je stranka plačala račun v za to namenjeni napravi, ki se nahaja na prodajnem pultu poleg ekrana računalnika. V primeru stranke, ki pri sebi ni imela plačilnega sredstva in je to ugotovila šele potem, ko je že natočila gorivo, ni izpolnil obrazca za pripoznavo dolga, temveč ji je izdal le račun, nanj napisal podatke o vozilu in ga spravil v blagajno. Ker je torej tožnik storil opisane tri kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je bil podan utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
S tem, ko je tožena stranka iz zakonsko dopustnih razlogov izvajala videonadzor nad posameznimi delovnimi prostori zaradi varovanja ljudi in premoženja (med njimi je bil tudi pult z blagajno, kjer je delal tudi tožnik) in pri tem posnela tudi tožnika, tega snemanja ni mogoče opredeliti kot protizakonitega.
stroški postopka - umik tožbe - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožeča stranka je poleg tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na obstoj delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, na reparacijski zahtevek od dne nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in na plačilo odškodnine na podlagi 118. člena ZDR (pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da se tudi spori v zvezi z izplačilom odškodnine po 118. členu ZDR uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja) vtoževala tudi izplačilo regresa za letni dopust za sporno leto. Za odločitev o stroških v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa določba člena 41/5 ZDSS-1 (po kateri delodajalec v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice) ne pride v poštev, saj je potrebno o teh stroških odločati na podlagi določb ZPP, ki se nanašajo na povrnitev pravdnih stroškov.
ZPIZ-1 člen 177, 177/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sporazum z Bosno - tujec - seštevanje dob - tretja država
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BiH kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožniku pravico do starostne pokojnine v Republiki Avstriji, na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Avstrijo in BiH, so podani pogoji v smislu določbe 3. odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, zaradi katerih po uveljavitvi Sporazuma tožnik ni bil upravičen do odmere sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi določb tega Sporazuma pri tožencu, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji. Zato niso podani pogoji za preračun pokojnine, priznane s strani nosilca zavarovanja v BiH, po 37. členu Sporazuma.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - mobing
V spornem času je bila tožnica s strani nadrejene delavke deležna groženj in pritiskov, ki so občutno presegali običajno komunikacijo, stopnjevali pa so se do odhoda tožnice v bolniški stalež. Zaradi trpinčenja in stresa na delovnem mestu je bila tožnica depresivna, anksiozna in dekompenzirana ter zaradi takšnega stanja nesposobna funkcionirati oziroma opravljati dela tako v službi kot v domačem okolju. Ker je bila tožnica žrtev trpinčenja na delovnem mestu, ki ga je nadrejena delavka izvajala nad tožnico, je njen tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova utemeljen.
invalid III. kategorije - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo - invalidnost I. kategorijo - invalidska pokojnina
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti (s pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti) in je tožnik pridobil pravico do invalidske pokojnine, ki se mu tudi izplačuje. Zato je tožena stranka tožniku pravilno ustavila izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Tožnik ne more istočasno prejemati invalidske pokojnine in nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo kot brezposelna oseba, ki ji zavod za zaposlovanje išče drugo ustrezno delo in mora biti prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Pri I. kategoriji invalidnosti nastane izguba delovne zmožnosti in je edina pravica, ki pripada invalidu I. kategorije invalidnosti že po sami naravi stvari le invalidska pokojnina. V takem statusu tudi ne more biti zavarovanec pri zavodu za zaposlovanje in prijavljen v evidenci aktivnih iskalcev zaposlitve.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu prodajalec iz odpovednega razloga po določbi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po določbi 197. člena KZ-1, in iz odpovednega razloga po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi storitve hujših kršitev delovne obveznosti šikaniranja sodelavcev. Tožnici je očitala, da je izvajala mobing in v tej posledici pri sodelavcih povzročila ponižanost in prestrašenost. Tožena stranka v odpovedi ni utemeljila, kdaj in v katerem obdobju, posebej pa še nad katerim določenim sodelavcem je tožnica storila očitane kršitve. Zgolj navajanje tako v pisni obdolžitvi kot v enakem zapisu v izredni odpovedi, da vsebujejo ugotovljene kršitve iz ankete vse znake očitanega kaznivega dejanja, oziroma da na drugi strani ustrezajo kršitvam obveznosti iz delovnega razmerja ter pogodbe o zaposlitvi, ni sprejemljivo. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnica je na podlagi pavšalnih obdolžitev upravičeno odklonila zagovor, saj skladno z določbo 2. odstavka 83. člena ZDR delodajalec nima zgolj dolžnosti, da delavcu omogoči zagovor v formalni obliki. Glede zagovora je namreč pomembno, da se delavec brani zoper očitke tudi v vsebinskem smislu ter se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga v zvezi z očitanimi kršitvami obremenjujejo. V konkretnem primeru se tožnica zoper anonimne in pavšalne navedbe zaposlenih o izvajanju mobinga v anketi ni mogla braniti, niti jim uspešno oporekati s konkretnimi argumenti, pri čemer takrat ni razpolagala z anketnimi listi ter njihovo analizo, saj ji je tožena stranka te listine vročila šele kasneje skupaj s podano izredno odpovedjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki se je zaradi zmanjšanega obsega prodaje in spremenjene strukture izdelkov zmanjšala potreba po zaposlenih delavcih v proizvodnem procesu. Zmanjšana prodaja je v spornem času imela za posledico zmanjšan poslovni rezultat tožene stranke, ki je v tožničinem primeru odločilno vplival na obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sodno varstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker je tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavljal transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, posledično pa je od tožene stranke uveljavljal tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek, je potrebno ugotoviti, da se predmetni spor dejansko nanaša na spor o obstoju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nezakonite sklenitve te pogodbe za določen čas (54. čl. ZDR-1). V teh primerih je sodno varstvo delavcem zagotovljeno po določbi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, po katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (v okvir katerih spada tudi presoja prenehanja delovnega razmerja zaradi nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas) ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice pred pristojnim delovnim sodiščem. Ker je tožnik tožbo vložil skoraj leto in pol po prenehanju delovnega razmerja, je bila ta vložena prepozno, zato jo je bilo potrebno zavreči (274. člen ZPP).
Tožnik z delno spremembo tožbenega zahtevka (poleg ugotovitve, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, je uveljavljal tudi ničnost pogodbe o zaposlitvi za določen čas) ni mogel obiti določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, ki omogoča delavcu vsebinsko sodno varstvo le v primeru, če tožbo v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi vloži v zakonsko določenem 30 dnevnem roku od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.
Z odločbo, ki je postala pravnomočna, je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica v spornem obdobju zavarovana na podlagi delovnega razmerja, zato ni nobene podlage, da bi se tekom sodnega postopka, v katerem se presoja zakonitost odmere starostne pokojnine, ponovno ugotavljalo, ali se tožnici obdobje zavarovanja šteje v pokojninsko dobo.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Potrdilo iz gospodinjske evidence kaže, da je storilec v gospodinjski skupnosti prijavljen skupaj z ženo in dvema otrokoma. Zato bi bilo odločitev o storilčevem predlogu treba sprejeti na podlagi ugotovitve o znesku razpoložljivih sredstev, ki odpade na družinskega člana, oziroma, ali ta presega eksistenčni minimum (znesek, ki bi pokril zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, od julija 2013 znaša 265,22 EUR – Uradni list RS št. 63/2013). Šele, ko bo to ugotovilo, bo lahko presodilo, ali lahko preostali znesek globe plača, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
plačilo razlike v stroških prevoza na delo in z dela - kilometrina - službena pot - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati premalo izplačano kilometrino za službene poti, vendar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da si je tožnik v potnih nalogih obračunal več kilometrov, kot jih je dejansko opravil na sporni relaciji. Ta „višek“ obračunanih in plačanih kilometrov bi moralo upoštevati v primerih, ko je ugotovilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti dodatno kilometrino, in kilometrino ustrezno znižati.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - dodatne omejitve pri delu
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Poleg že ugotovljenih omejitev pri delu so potrebne dodatne omejitve. Zato je utemeljen njegov zahtevek na priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto z že priznanimi in novimi ugotovljenimi omejitvami