URS člen 33. ZIZ člen 178, 178/4, 178/5, 181, 181/1, 191, 191/2. SPZ člen 66, 69, 69/1.
varstvo lastninske pravice - ločena prodaja solastniških deležev na nepremičnini - cenitev solastniškega deleža - načelo hitrosti postopka
Za pravilno poplačilo upnikov je tako bistveno, da se ugotovi razmerje, po katerem se bo delilo kupnino iz skupne prodaje na dele, ki odpadejo na posamezno nepremičnino. Ker pridobitev cenitve in ugotovitev vrednosti posameznih solastniških deležev zahteva določen čas, je bistveno, da se v skladu z načelom hitrosti v izogib zastoju v nadaljevanju postopka opravi navedeno procesno dejanje čim prej in ne odlaša do razdelitvenega naroka.
neupravičena obogatitev – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske hiše – ključ delitve stroškov – nesklepčna tožba
Tožnik bi moral za vsako vrsto postavke po vtoževanih računih določno navesti ključ delitve oz. kriterije, na podlagi katerih je obračunal delež, ki odpade na toženca. Ker pa so trditve glede ključa delitve stroškov pomanjkljive, toženec pa je temu ključu ugovarjal, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202d, 202d/2. ZKP člen 89, 89/1.
vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - obveznost predložitve dokazila o vključitvi v program
Rok za izpolnitev obveznosti predložitve potrdila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, ki ga sodišče določi v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je rok, ki v materialnem pomenu zadeve določa čas, do kdaj najkasneje mora storilec izpolniti obveznost, naloženo s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga je zato šteti za materialnopravni rok.
Procesna situacija, ko je postavljen začasni zastopnik, ne izključuje pravila, da se stranki povrnejo samo tisti stroški, ki so bili za pravdo potrebni.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-8. ZST-1 člen 5, 5/4, 13, 13/1, 34, 34/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odmera sodne takse v postopku o prekršku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga
Glede na poseben način odmerjanja sodne takse v postopkih o prekrških lahko storilec zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse najkasneje s pritožbo zoper odločbo, s katero se sodna taksa odmeri. Če namreč storilec zoper odločitev o odmeri sodne takse ne vloži pritožbe, takšna odločitev postane pravnomočna in je ni mogoče več spreminjati z naknadnim sklepom o oprostitvi plačila sodne takse.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078498
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
doplačilo sodne takse za pravdni postopek – delno plačilo sodne takse – delni umik predloga za izvršbo – umik ugovora - pravdni stroški
Ker takse ni plačala v celoti, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožeča stranka (v celoti) umaknila tožbo. Toženkin umik ugovora zoper sklep o izvršbi in tožničin delni umik predloga za izvršbo za ta del odločitve nista imela nobenega pomena.
V skladu z 79. členom ZDZdr sodišče pred odločitvijo pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta ali premeščena. Mnenje je namenjeno ugotavljanju ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne kadrovske, tehnične in prostorske pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Mnenje teh zavodov pa ne more biti zavezujoče, ker je nesprejemljivo, da ob okoliščinah, ki narekujejo namestitev osebe v varovani oddelek, ukrep ne bi bil izvedljiv. Ob dejstvu, da nasprotna udeleženka huje ogroža svoje zdravje in življenje in torej ni mogoče odlašati z izvedbo ukrepa sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavod ne glede na prostorsko stisko, ki jo navaja v pritožbi, določilo kot izvajalca institucionalnega varstva.
javni uslužbenci - pogodba o zaposlitvi za določen čas - javni natečaj - najnižji naziv - napredovanje
Četrti odstavek 84. člena ZJU, ki določa, da se uradnik po izbiri na javnem natečaju imenuje v najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na uradniškem delovnem mestu, za katero bo sklenil pogodbo o zaposlitvi, se smiselno uporablja tudi za javne uslužbence, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas, katerih položaj sicer ureja 73. člen ZJU.
Tožnica bi bila, če bi imela pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, imenovana v naziv svetovalec III. Glede na to, da se določbe ZJU, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas, uporabljajo smiselno tudi za javne uslužbence, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ni mogoče izključiti uporabe četrtega odstavka 84. člena ZJU za tožnico zgolj na podlagi dejstva, da zaradi pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bila imenovana v naziv. Imenovanje v naziv namreč za javne uslužbence ne pride v poštev, saj ni mogoče zgolj za določen čas. Izjema velja za policiste, carinike in paznike, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas na podlagi 6. točke 68. člena ZJU (drugi odstavek 73. člena ZJU). Prišlo bi do neupravičenega razlikovanja med slednjimi in preostalimi javnimi uslužbenci, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če bi ti lahko imeli pravice in obveznosti glede na višji naziv.
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Z odločbo, ki je postala pravnomočna, je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica v spornem obdobju zavarovana na podlagi delovnega razmerja, zato ni nobene podlage, da bi se tekom sodnega postopka, v katerem se presoja zakonitost odmere starostne pokojnine, ponovno ugotavljalo, ali se tožnici obdobje zavarovanja šteje v pokojninsko dobo.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Potrdilo iz gospodinjske evidence kaže, da je storilec v gospodinjski skupnosti prijavljen skupaj z ženo in dvema otrokoma. Zato bi bilo odločitev o storilčevem predlogu treba sprejeti na podlagi ugotovitve o znesku razpoložljivih sredstev, ki odpade na družinskega člana, oziroma, ali ta presega eksistenčni minimum (znesek, ki bi pokril zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, od julija 2013 znaša 265,22 EUR – Uradni list RS št. 63/2013). Šele, ko bo to ugotovilo, bo lahko presodilo, ali lahko preostali znesek globe plača, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 495, 495/1, 496.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - račun - kršitev pravice do izjave - opredelitev do strankinih navedb
Ključna je ugotovitev, da je tožnik po naročilu tožene stranke opravil naročeno storitev (popravilo avtomobila). Tožena stranka je takšno storitev dolžna plačati, ne glede na to ali je bil račun izdan v 8 dneh po opravi del, ali je skladen z računovodskimi standardi in ali je dovolj specificiran.
ZDR-1 člen 84, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zagovor - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka tožnice pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi. Poleg tega je ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in ji ni omogočila zagovora (prvi odstavek 85. člena ZDR-1). Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti
Pojem posebno težke invalidnosti je pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru. Denarna odškodnina po zakonski določbi tretjega odstavka 201. člena ZOR gre v določbi navedenim svojcem le v tistih izjemno hudih primerih, ko neposredni oškodovanec izgubi bistvene življenjske funkcije v telesni ali duševni sferi in je v celoti ali v velikem obsegu odvisen od oskrbe in pomoči drugih. V konkretnem primeru pri tožničinem sinu ne gre za takšne omejitve na telesnem in tudi na duševnem področju, da bi bil izpolnjen pravni standard posebno težke invalidnosti.
Pri tožniku ni dokazana zmanjšana delovna zmožnost za svoj poklic za 50 % ali več, niti ni podana III. kategorija invalidnosti, v katero je mogoče razvrstiti zavarovance, če lahko opravljajo določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami v krajšem delovnem času, ni utemeljen.
Tožena stranka je tožniku od plače odvzela določen denarni znesek (za kazen avstrijske cestnine). Ker tožnik pisnega soglasja za pobot ni dal, je bil vtoževani znesek tožniku neupravičeno odtrgan od plače.
Delavec je upravičen do plačila dodatka za nadurno delo samo v primeru, da mu takšno delo delodajalec odredi. V konkretni zadevi je bilo tožniku nadurno delo odrejeno. Tožnik je namreč opravljal prevoze v tujini po navodilu tožene stranke, ki mu je odrejala destinacije njegovih poti in brez dvoma tudi časovni okvir, v katerem morajo biti te poti opravljene. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR zaradi kršitev pogodbe oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja in zaradi hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je delavec zagrešil naklepoma ali iz hude malomarnosti. Tožniku je očitala, da je v spornem času po različnih poslovalnicah tožene stranke o delodajalcu in o konkretnem lastniku delodajalca širil neresnice oziroma ju obrekoval, žalil odgovorno osebo družbe ter o delodajalcu oziroma njegovem poslovanju in finančnem stanju širil neresnice, s tem pa krnil ugled družbe. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.