zamuda – zakonske zamudne obresti – zahtevek za povrnitev škode – rok za izpolnitev – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – vzročna zveza – nadpolovična verjetnost – prometna nesreča
Toženka je s plačilom prisojene odškodnine prišla v zamudo šele s potekom 14 dnevnega roka za izpolnitev, šteto od dneva, ko je tožnik uveljavljal zahtevek za povrnitev celotne škode iz navedenega škodnega dogodka. Pri tem ne pride v poštev določba 20a člena ZOZP o trimesečnem roku za izpolnitev, saj ta velja le za situacijo, ko odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, za kar pa v danem primeru ne gre.
Glede na splošno prepoved retroaktivnosti je treba šteti, da se novelirani 132. člen ZFPPIPP-F ne more nanašati na primere postopkov zavarovanja, v katerih se je stečajni postopek nad dolžnikom začel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F.
Sodišču se v obrazložitvi svojih odločb ni potrebno opredeljevati do prav vseh navedb strank, pač pa se je dolžno opredeliti do tistih navedb, ki so za odločitev relevantne. Za opredelitev, katere navedbe so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo.
Sodišče lahko zavrne izvedbo predlaganega dokaza, kadar za to obstajajo upravičeni razlogi. Ti so podani (med drugim) takrat, kadar se predlaga izvedba dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano.
Tožeče stranke, ki iz javnih sredstev ni imela pokritih splošnih stroškov delovanja v celoti, določba drugega odstavka 75. člena ZUJIK ni zavezovala.
Od strank ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki bodisi niso v njihovem spoznavnem področju bodisi presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke lahko razumno pričakuje. Ta nivo se lahko spreminja in je vsakokrat odvisen od usposobljenosti in znanja konkretne stranke.
Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka iz 286. čl., ker tožena stranka dejstev, ki so jih ugotovili šele izvedenci v strokovnih mnenjih, ni bila dolžna navajati, saj jih glede na strokovno znanje, ki se od nje razumno pričakuje, ni mogla poznati.
ZIZ člen 64. Zakon o zemljiških knjigah par.39. ZZK-1 člen 243. SPZ člen 267. ZPP člen 286, 286.a.
nedopustnost izvršbe – varstvo pravice v pričakovanju – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – izbrisna tožba – označitev nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – identiteta nepremičnine - pravočasnost predložitve listin
Sodna praksa obveznosti predlagatelja zemljiškoknjižnega postopka, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga vpisu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, ne razlaga dobesedno in v primerih, ko dvoma o identiteti nepremičnine ni, stoji na stališču, da ovir za vpis ni (Cdn 143/2011 in druge). Na podlagi spremenjenega 243. člena ZZK-1 (od uveljavitve ZZK-1C) pa je mogoče ob dosledni izpeljavi novelirane ureditve izbrisne tožbe zagovarjati celo stališče, da lahko ugovor tretjega v izvršilnem postopku (kupca, ki ima le zavezovalni, ne pa tudi razpolagalni pravni posel in nepremičnino v posesti) temelji že na obligacijski pravici, ki utemeljuje pridobitveni zahtevek.
paulijanska tožba – predmet izpodbijanja – oškodovanje upnikov – skupno premoženje – sporazum o delitvi skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – možnost poplačila
Hipoteka, zastavna pravica na nepremičnini, pomeni le, da je terjatev zavarovana z vrednostjo nepremičnine, ne pomeni pa, da s hipoteko zavarovana terjatev dejansko obstoji in tudi ne, da obstoji v višini vknjižene hipoteke.
Če je sporazum o delitvi skupnega premoženja v celoti neveljaven, gre dejansko za skupno premoženje, nanj tožnica ne more poseči kot skupno premoženje, ne da bi pred tem s tožbo zahtevala določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju. V kolikor pa je bil sporazum o delitvi skupnega premoženja glede polovice premoženja veljavno sklenjen, pa je zahtevek tožnice utemeljen glede polovice premoženja, ki je predmet izpodbijanja.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo – procesna legitimacija – stvarna legitimacija – prilagoditev tožbenega zahtevka – relevančna teorija
V primeru odsvojitve stvari ali pravice med pravdo novejša sodna praksa (VSL II Cp 10/2012, III Ips 17/2002) zagovarja relevančno teorijo, kar pomeni, da je tožnik dolžan zahtevek prilagoditi tako, da zahteva spolnitev v korist pridobitelja.
Sodišču prve stopnje se za izpolnitev standarda obrazloženosti sodbe ni treba izrecno, pri vsakem dokazu posebej, izrekati o tem, zakaj (na primer) nekaterim izpovedbam prič poklanja vero, drugim pa ne in s tem, ko ni izrecno obravnavalo konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, očitana kršitev še ni podana. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena je stranka uporabo programa tudi opustila, a pri tem pogodbenega odnosa s tožečo stranko ni prekinila in je tako morala tožeča stranka preko podizvajalca še vedno ostati v pripravljenosti za zagotavljanje storitev vzdrževanja opreme za toženo stranko, zaradi česar je tožena stranka prisojene pavšalne mesečne zneske dolžna tudi plačati.
ZFPPIPP člen 221a, 221b, 221b/2, 221d, 221d/2. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3.
postopek prostovoljne prisilne poravnave – procesne predpostavke za poenostavljeno prisilno poravnavo – smiselna uporaba pravil ZFPPIPP
Postopek poenostavljene prisilne poravnave je poseben postopek, ki ga je dopustno voditi le nad določenimi osebami. To je torej ena od procesnih predpostavk za vodenje tega postopka, ki jo mora predlagatelj utemeljiti. Ni namreč dolžnost sodišča, da samo išče ustrezne listine, ki bi utemeljevale obstoj ali neobstoj te procesne predpostavke, razen v primeru, ko ni prepričano o utemeljenosti in pravilnosti že zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063804
ZPP člen 196, 199, 200, 200/2, 200/3, 202, 285, 324, 324/3. ZFPPIPP člen 275. OZ člen 418, 418/3.
objektivna sprememba tožbe – intervencija – sosporniški intervenient – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi intervencije – odstop terjatve – začetek stečajnega postopka – prevzemnik terjatve – pobot – materialno procesno vodstvo – nesubstancirani dokazni predlogi – gradbeni spor
Čeprav tožeča stranka ni izrecno predlagala razveljavitve sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa ju je sodišče prve stopnje zaradi objektivne spremembe tožbe moralo razveljaviti. To sodišče prve stopnje stori tudi brez tožbenega predloga, v kolikor je to potrebno.
Oseba, ki se želi pravde udeleževati kot intervenient (tudi če gre za sosporniškega intervenienta), mora to predlagati, od predloga dalje pa se lahko udeležuje postopka in se njegova dejanja ne morejo izključiti, vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija. To pa pomeni, da je trenutek, ko je bila intervencija s strani tretjega predlagana, zelo pomemben za upoštevanje njegovih dejanj.
SPZ člen 44., 44/1. ZJC-1 člen 3, 3/1, 3/2. ZGO-1 člen 22.
kategorizacija občinskih cest - javno dobro – javna cesta - protiustavnost podzakonskega akta – priposestvovanje – negatorna tožba
Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za tožnika pomeni dejansko razlastitev, ne glede na vpis v zemljiški knjigi – od lastninske pravice mu je ostala le gola pravica. V posledici to pomeni, da tožnik kot lastnik zemljišča, ki je del z odlokom občine kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ne more uspeti s svojim zahtevkom na opustitev poseganj v javno pot (z negatornim zahtevkom zoper toženca), saj bi odločitev posegla v obstoječo javno cesto kot javno dobro. Stvarnopravni zahtevki prizadetih lastnikov zemljišč so glede na povedano namreč izključeni.
izvršba bodočih občasnih terjatev – zavarovanje s predhodno odredbo
Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.
Gre za obveznost, ki izhaja iz podjetniške dejavnosti, zato so kriteriji presoje obstoja predmetnega ugovornega razloga strožji. Zgolj okoliščina, da dolžnik ni izpeljal pravnega posla, glede katerega sta bili stranki v pravnem razmerju, ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bilo potrebno upnikovemu ugovoru zoper odpust obveznosti ugoditi. V nasprotnem primeru bi bil odpust obveznosti pri takem dolžniku vselej izključen.
Ustne zahteve tožeče stranke toženi stranki na vrnitev posojila ob hkratni pasivnosti in neodzivnosti tožene stranke k vrnitvi posojila pa ni opredeliti kot konkludentnega priznanja terjatve ter s tem povezane pripoznave (priznanja) dolga, ker navedena zahteva predstavlja le golo upnikovo zahtevo za izpolnitev obveznosti.
Tožeča stranka tudi ni dolžna toženi stranki povrniti pravdnih stroškov na podlagi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP (1), ker je tožbo umaknila po izpolnitvi zahtevka. Res je, da v danem primeru zahtevka ni izpolnila tožena stranka v tej pravdi, temveč je terjatev poravnal tožnikov dolžnik, ki je premoženje (nepremičnino, ki je predmet izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v tej pravdi) z darilno pogodbo prenesel na svojega sina (toženca v tej pravdi). Navedena izpolnitev pa ima za tožnika povsem enak plačilni učinek kot izpolnitev zahtevka v obravnavani zadevi.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2, 403, 407, 407/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – preverjanje po uradni dolžnosti
V skladu z ustaljeno sodno prakso ugovora obstoja ovir za odpust obveznosti ni mogoče zavreči kot prepoznega, če je ovira nastopila po poteku roka iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP.
Po uradni dolžnosti sodišče preverja obstoj ovir po 1. in 3. točki 399. člena ZFPPIPP le v fazi, ko odloča o začetku postopka odpusta obveznosti.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 46.
nagrada tolmača – materialni stroški v zvezi z delom tolmača – višina materialnih stroškov – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skladno z 46. členom Pravilnika o sodnih tolmačih lahko sodišče materialne stroške v zvezi z delom tolmača ovrednoti maksimalno v višini 15 % od odmerjene nagrade, lahko pa jih ovrednoti nižje. Določba nalaga sodišču, da ovrednoti višino materialnih stroškov, ki so nastali tolmaču. Torej mora višino materialnih stroškov ovrednotiti ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera in obrazložiti svojo odločitev.
ZIZ člen 270, 271, 272. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožnik v dosedanjem postopku ni izkazal za verjeten obstoj njegove terjatve v zvezi z nezakonitostjo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da je tožena stranka tožnikovo delo razporedila med ostale sodelavce, to pomeni, da je delo, ki ga je tožnik opravljal, še obstajalo, vendar pa so ga zaradi drugačne organizacije poslovanja lahko opravljati tožnikovi sodelavci. S tem pa je prenehala potreba po delu tožnika, kar je lahko zakonit in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei člena 89/1 ZDR-1. Zato tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se zadržalo učinkovanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočno končanega postopka o glavni stvari, ni utemeljen.
Izročitelj si v izročilni pogodbi lahko izgovori dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo, ki je v izročiteljevem življenjskem interesu, saj mu omogoča ohranitev njegovega življenjskega standarda ali pa mu celo zagotovi možnosti za preživetje, posebej ko izroči in razdeli vse ali glavnino svojega premoženja, drugih sredstev za preživljanje (npr. pokojnine) pa nima ali so le-ta preskromna. Čeprav je toženec v začetnem obdobju po sklenitvi pogodbe svoje obveznosti iz izročilne pogodbe v pretežni meri izpolnjeval, že več kot leto dni trajajoče popolno zanemarjanje obveznosti iz izročilne pogodbe več kot zadošča za zaključek, da je toženčevo neizpolnjevanje z izročilno pogodbo prevzetih obveznosti trajne narave.