Sodišču se v obrazložitvi svojih odločb ni potrebno opredeljevati do prav vseh navedb strank, pač pa se je dolžno opredeliti do tistih navedb, ki so za odločitev relevantne. Za opredelitev, katere navedbe so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo.
Sodišče lahko zavrne izvedbo predlaganega dokaza, kadar za to obstajajo upravičeni razlogi. Ti so podani (med drugim) takrat, kadar se predlaga izvedba dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano.
Tožeče stranke, ki iz javnih sredstev ni imela pokritih splošnih stroškov delovanja v celoti, določba drugega odstavka 75. člena ZUJIK ni zavezovala.
izvršba bodočih občasnih terjatev – zavarovanje s predhodno odredbo
Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikova predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.
Glede na splošno prepoved retroaktivnosti je treba šteti, da se novelirani 132. člen ZFPPIPP-F ne more nanašati na primere postopkov zavarovanja, v katerih se je stečajni postopek nad dolžnikom začel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F.
Že sam ta čas (11 dni) med zatrjevanim nastankom poškodbe in dnevom naroka je takšen razlog, ki težko dopušča, da bi bilo poškodbo moč z vidika datuma naroka opredeliti kot nenaden in nepredvidljiv dogodek.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 153, 153/2. ZPP člen 7, 212.
pomanjkanje trditvene podlage o protipravnosti ravnanja - krivdna odgovornost - oljni madež na tleh - nekonkretizirane navedbe - očitek opustitvenega ravnanja - skrb za prometno varnost - prepoznavna nevarnost - možni predvidljivi ukrepi za zmanjšanje nevarnosti - pretirana dolžnost - nadzor nad tretjimi
Glede na povzeta materialnopravna izhodišča, upoštevaje tudi dejansko stanje (katerega izhodišče je, da je tožnica padla na oljnem madežu), sodišče druge stopnje meni, da tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu in zato njene navedbe niso konkretizirale (substancirale) okoliščin (dejstev), na podlagi katerih bi bil utemeljen očitek protipravnega ravnanja toženke, kar gre deloma pripisati tudi njenemu zmotnemu prepričanju, da toženka odgovarja objektivno. Nekonkretizirane so ostale navedbe o tem, kako bi morala toženka vzdrževati parkirno površino ali opravljati nadzor nad njo, da bi lahko (pravočasno) opazila in odstranila oljni madež. Odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je toženka kršila (z opustitvijo) dolžnostno ravnanje (uvodoma pojasnjeno nezapisano pravno pravilo), neprestanega in neprekinjenega nadzora nad celotnim parkiriščem (tri etaže, cca 10.000 m2, ob prometu več tisoč vozil dnevno) in seveda čiščenja (ali opozarjanja na obstoj madeža v velikost nekaj dm2, na vsak način tako majhnega, da ga ni opazila niti tožnica sama). S postavitvijo takšnega pravila bi se zabrisale tudi meje med objektivno in krivdno odgovornostjo, če se kot izhodišče vzame možnost razbremenitve - če bi morala toženka neprestano in neprekinjeno opravljati nadzor nad tretjimi (obiskovalci nakupovalnega centra kot povzročitelji) potem njihova ravnanja nikoli niso nepričakovana in neodvrnljiva (drugi odst. 153. čl. OZ).
SPZ člen 44., 44/1. ZJC-1 člen 3, 3/1, 3/2. ZGO-1 člen 22.
kategorizacija občinskih cest - javno dobro – javna cesta - protiustavnost podzakonskega akta – priposestvovanje – negatorna tožba
Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za tožnika pomeni dejansko razlastitev, ne glede na vpis v zemljiški knjigi – od lastninske pravice mu je ostala le gola pravica. V posledici to pomeni, da tožnik kot lastnik zemljišča, ki je del z odlokom občine kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ne more uspeti s svojim zahtevkom na opustitev poseganj v javno pot (z negatornim zahtevkom zoper toženca), saj bi odločitev posegla v obstoječo javno cesto kot javno dobro. Stvarnopravni zahtevki prizadetih lastnikov zemljišč so glede na povedano namreč izključeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063804
ZPP člen 196, 199, 200, 200/2, 200/3, 202, 285, 324, 324/3. ZFPPIPP člen 275. OZ člen 418, 418/3.
objektivna sprememba tožbe – intervencija – sosporniški intervenient – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi intervencije – odstop terjatve – začetek stečajnega postopka – prevzemnik terjatve – pobot – materialno procesno vodstvo – nesubstancirani dokazni predlogi – gradbeni spor
Čeprav tožeča stranka ni izrecno predlagala razveljavitve sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa ju je sodišče prve stopnje zaradi objektivne spremembe tožbe moralo razveljaviti. To sodišče prve stopnje stori tudi brez tožbenega predloga, v kolikor je to potrebno.
Oseba, ki se želi pravde udeleževati kot intervenient (tudi če gre za sosporniškega intervenienta), mora to predlagati, od predloga dalje pa se lahko udeležuje postopka in se njegova dejanja ne morejo izključiti, vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija. To pa pomeni, da je trenutek, ko je bila intervencija s strani tretjega predlagana, zelo pomemben za upoštevanje njegovih dejanj.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V predlogu za izvršbo tožeča stranka (upnik) zaradi načina njegove vložitve ne more navesti nobene trditvene podlage, niti ne more priložiti nobenih listin, zaradi česar tudi tožena stranka z ugovorom (dolžnik) praviloma ne more vsebinsko nasprotovati vtoževani terjatvi. Zato jima je treba dati v sporih majhne vrednosti možnost, da po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v še eni pripravljalni vlogi navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze (ta vloga je po vsebini dopolnitev tožbe oziroma dopolnitev odgovora na tožbo), nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovorita še na navedbe nasprotne stranke.
Ugotovitev o omejitvi rabe nepremičnine parc. št. x k.o. S. in njeno tudi po presoji sodišča druge stopnje ustrezno numerično oceno (10 %) je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri odmeri odškodnine za razlaščeno zemljišče. V skladu z drugim odstavkom 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) odškodnina za razlaščeno nepremičnino obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Glede slednje v zakonu ni omejitev, kolikšen delež lahko predstavlja glede na celotno določeno odškodnino za razlaščeno nepremičnino.
nepopolna tožba – poprava tožbe – predložitev pooblastila za zastopanje – podaljšanje roka za popravo
Ratio zakonske ureditve odpravljanja pomanjkljivosti tožbe (vključno z nepredloženimi pooblastili) nalaga restriktivno razlago določb o dodatnem podaljševanju roka za njihovo odpravo (drugi odstavek 110. člena ZPP).
Gre za obveznost, ki izhaja iz podjetniške dejavnosti, zato so kriteriji presoje obstoja predmetnega ugovornega razloga strožji. Zgolj okoliščina, da dolžnik ni izpeljal pravnega posla, glede katerega sta bili stranki v pravnem razmerju, ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bilo potrebno upnikovemu ugovoru zoper odpust obveznosti ugoditi. V nasprotnem primeru bi bil odpust obveznosti pri takem dolžniku vselej izključen.
ZFPPIPP člen 398, 398/2, 400, 400/4. ZPP člen 285.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – določitev preizkusnega obdobja – preživninska obveznost – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo je namenjeno temu, da se v postopku ne bi pozabilo na kaka pomembna dejstva ali dokaze. Ko pa se stranka postopka zaveda, da ta dejstva mora navesti in da dokaze mora predložiti, in se celo zaveže, da bo to storila, zastopa pa jo kvalificirani pooblaščenec, pri čemer ji je na razpolago tudi več kot dovolj časa, sodišče nima dolžnosti, da bi jo na to še posebej pozivalo.
Sodišču prve stopnje se za izpolnitev standarda obrazloženosti sodbe ni treba izrecno, pri vsakem dokazu posebej, izrekati o tem, zakaj (na primer) nekaterim izpovedbam prič poklanja vero, drugim pa ne in s tem, ko ni izrecno obravnavalo konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, očitana kršitev še ni podana. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena je stranka uporabo programa tudi opustila, a pri tem pogodbenega odnosa s tožečo stranko ni prekinila in je tako morala tožeča stranka preko podizvajalca še vedno ostati v pripravljenosti za zagotavljanje storitev vzdrževanja opreme za toženo stranko, zaradi česar je tožena stranka prisojene pavšalne mesečne zneske dolžna tudi plačati.
Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 8, 21, 22-1, 23-3.
uporaba vode – uporabnik storitve javne službe – števčnina – vzdrževalnina – omrežnina – odjemno mesto
Če tožena stranka ne uporablja vode, se določila Odloka (o obveznosti plačila opravljanih storitev javne službe skladno z veljavnimi predpisi), ki veljajo za uporabnike, zanjo ne uporabljajo.
osebni stečaj - odpust obveznosti - dolžina preizkusne dobe - poroštvo
Zgolj dejstvo, da bo dolžnica ob koncu preizkusnega obdobja stara 59 let, upoštevajoč izredno visoko višino dolga samo zase ne more biti okoliščina, ki bi opravičevala znižanje preizkusnega obdobja.
ZIZ člen 270, 271, 272. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožnik v dosedanjem postopku ni izkazal za verjeten obstoj njegove terjatve v zvezi z nezakonitostjo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da je tožena stranka tožnikovo delo razporedila med ostale sodelavce, to pomeni, da je delo, ki ga je tožnik opravljal, še obstajalo, vendar pa so ga zaradi drugačne organizacije poslovanja lahko opravljati tožnikovi sodelavci. S tem pa je prenehala potreba po delu tožnika, kar je lahko zakonit in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei člena 89/1 ZDR-1. Zato tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se zadržalo učinkovanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočno končanega postopka o glavni stvari, ni utemeljen.
Izročitelj si v izročilni pogodbi lahko izgovori dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo, ki je v izročiteljevem življenjskem interesu, saj mu omogoča ohranitev njegovega življenjskega standarda ali pa mu celo zagotovi možnosti za preživetje, posebej ko izroči in razdeli vse ali glavnino svojega premoženja, drugih sredstev za preživljanje (npr. pokojnine) pa nima ali so le-ta preskromna. Čeprav je toženec v začetnem obdobju po sklenitvi pogodbe svoje obveznosti iz izročilne pogodbe v pretežni meri izpolnjeval, že več kot leto dni trajajoče popolno zanemarjanje obveznosti iz izročilne pogodbe več kot zadošča za zaključek, da je toženčevo neizpolnjevanje z izročilno pogodbo prevzetih obveznosti trajne narave.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 46.
nagrada tolmača – materialni stroški v zvezi z delom tolmača – višina materialnih stroškov – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skladno z 46. členom Pravilnika o sodnih tolmačih lahko sodišče materialne stroške v zvezi z delom tolmača ovrednoti maksimalno v višini 15 % od odmerjene nagrade, lahko pa jih ovrednoti nižje. Določba nalaga sodišču, da ovrednoti višino materialnih stroškov, ki so nastali tolmaču. Torej mora višino materialnih stroškov ovrednotiti ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera in obrazložiti svojo odločitev.