spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V predlogu za izvršbo tožeča stranka (upnik) zaradi načina njegove vložitve ne more navesti nobene trditvene podlage, niti ne more priložiti nobenih listin, zaradi česar tudi tožena stranka z ugovorom (dolžnik) praviloma ne more vsebinsko nasprotovati vtoževani terjatvi. Zato jima je treba dati v sporih majhne vrednosti možnost, da po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v še eni pripravljalni vlogi navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze (ta vloga je po vsebini dopolnitev tožbe oziroma dopolnitev odgovora na tožbo), nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovorita še na navedbe nasprotne stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063804
ZPP člen 196, 199, 200, 200/2, 200/3, 202, 285, 324, 324/3. ZFPPIPP člen 275. OZ člen 418, 418/3.
objektivna sprememba tožbe – intervencija – sosporniški intervenient – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi intervencije – odstop terjatve – začetek stečajnega postopka – prevzemnik terjatve – pobot – materialno procesno vodstvo – nesubstancirani dokazni predlogi – gradbeni spor
Čeprav tožeča stranka ni izrecno predlagala razveljavitve sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa ju je sodišče prve stopnje zaradi objektivne spremembe tožbe moralo razveljaviti. To sodišče prve stopnje stori tudi brez tožbenega predloga, v kolikor je to potrebno.
Oseba, ki se želi pravde udeleževati kot intervenient (tudi če gre za sosporniškega intervenienta), mora to predlagati, od predloga dalje pa se lahko udeležuje postopka in se njegova dejanja ne morejo izključiti, vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija. To pa pomeni, da je trenutek, ko je bila intervencija s strani tretjega predlagana, zelo pomemben za upoštevanje njegovih dejanj.
nepopolna tožba – poprava tožbe – predložitev pooblastila za zastopanje – podaljšanje roka za popravo
Ratio zakonske ureditve odpravljanja pomanjkljivosti tožbe (vključno z nepredloženimi pooblastili) nalaga restriktivno razlago določb o dodatnem podaljševanju roka za njihovo odpravo (drugi odstavek 110. člena ZPP).
Sodišču prve stopnje se za izpolnitev standarda obrazloženosti sodbe ni treba izrecno, pri vsakem dokazu posebej, izrekati o tem, zakaj (na primer) nekaterim izpovedbam prič poklanja vero, drugim pa ne in s tem, ko ni izrecno obravnavalo konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, očitana kršitev še ni podana. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena je stranka uporabo programa tudi opustila, a pri tem pogodbenega odnosa s tožečo stranko ni prekinila in je tako morala tožeča stranka preko podizvajalca še vedno ostati v pripravljenosti za zagotavljanje storitev vzdrževanja opreme za toženo stranko, zaradi česar je tožena stranka prisojene pavšalne mesečne zneske dolžna tudi plačati.
zamuda – zakonske zamudne obresti – zahtevek za povrnitev škode – rok za izpolnitev – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – vzročna zveza – nadpolovična verjetnost – prometna nesreča
Toženka je s plačilom prisojene odškodnine prišla v zamudo šele s potekom 14 dnevnega roka za izpolnitev, šteto od dneva, ko je tožnik uveljavljal zahtevek za povrnitev celotne škode iz navedenega škodnega dogodka. Pri tem ne pride v poštev določba 20a člena ZOZP o trimesečnem roku za izpolnitev, saj ta velja le za situacijo, ko odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, za kar pa v danem primeru ne gre.
S tega stališča tožnik tako po kriteriju nekoliko večje oddaljenosti bivališča od ceste (okoli 30 m), relevantnega obdobja izpostavljenosti (od 30. 10. 2006 do 15. 7. 2009), kakor tudi z vidika povprečne osemurne dnevne odsotnosti z doma zaradi opravljanja svojega dela, sodi v kategorijo tistih, ki so bili nekoliko manj obremenjeni s prekomernim hrupom.
Gre za obveznost, ki izhaja iz podjetniške dejavnosti, zato so kriteriji presoje obstoja predmetnega ugovornega razloga strožji. Zgolj okoliščina, da dolžnik ni izpeljal pravnega posla, glede katerega sta bili stranki v pravnem razmerju, ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bilo potrebno upnikovemu ugovoru zoper odpust obveznosti ugoditi. V nasprotnem primeru bi bil odpust obveznosti pri takem dolžniku vselej izključen.
dogovor o krajevni pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti – ugovor krajevne nepristojnosti – prepozne navedbe
Ne glede na to, v kateri fazi postopka sodišče presoja svojo pristojnost, pri tem upošteva le navedbe v tožbi, dejstva, ki so sodišču znana, in navedbe v ugovoru krajevne nepristojnosti, če ga toženka pravočasno poda.
Pri zavarovalnih pogodbah terjatve iz nezgodnega zavarovanja zastarajo v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala (prvi odstavek 357. člena OZ). Nastanek terjatve se presoja po zavarovalni pogodbi (polici), katere sestavni del so splošni pogoji.
Pri odškodninskih terjatvah v vsakem primeru zastara terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 153, 153/2. ZPP člen 7, 212.
pomanjkanje trditvene podlage o protipravnosti ravnanja - krivdna odgovornost - oljni madež na tleh - nekonkretizirane navedbe - očitek opustitvenega ravnanja - skrb za prometno varnost - prepoznavna nevarnost - možni predvidljivi ukrepi za zmanjšanje nevarnosti - pretirana dolžnost - nadzor nad tretjimi
Glede na povzeta materialnopravna izhodišča, upoštevaje tudi dejansko stanje (katerega izhodišče je, da je tožnica padla na oljnem madežu), sodišče druge stopnje meni, da tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu in zato njene navedbe niso konkretizirale (substancirale) okoliščin (dejstev), na podlagi katerih bi bil utemeljen očitek protipravnega ravnanja toženke, kar gre deloma pripisati tudi njenemu zmotnemu prepričanju, da toženka odgovarja objektivno. Nekonkretizirane so ostale navedbe o tem, kako bi morala toženka vzdrževati parkirno površino ali opravljati nadzor nad njo, da bi lahko (pravočasno) opazila in odstranila oljni madež. Odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je toženka kršila (z opustitvijo) dolžnostno ravnanje (uvodoma pojasnjeno nezapisano pravno pravilo), neprestanega in neprekinjenega nadzora nad celotnim parkiriščem (tri etaže, cca 10.000 m2, ob prometu več tisoč vozil dnevno) in seveda čiščenja (ali opozarjanja na obstoj madeža v velikost nekaj dm2, na vsak način tako majhnega, da ga ni opazila niti tožnica sama). S postavitvijo takšnega pravila bi se zabrisale tudi meje med objektivno in krivdno odgovornostjo, če se kot izhodišče vzame možnost razbremenitve - če bi morala toženka neprestano in neprekinjeno opravljati nadzor nad tretjimi (obiskovalci nakupovalnega centra kot povzročitelji) potem njihova ravnanja nikoli niso nepričakovana in neodvrnljiva (drugi odst. 153. čl. OZ).
SPZ člen 44., 44/1. ZJC-1 člen 3, 3/1, 3/2. ZGO-1 člen 22.
kategorizacija občinskih cest - javno dobro – javna cesta - protiustavnost podzakonskega akta – priposestvovanje – negatorna tožba
Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za tožnika pomeni dejansko razlastitev, ne glede na vpis v zemljiški knjigi – od lastninske pravice mu je ostala le gola pravica. V posledici to pomeni, da tožnik kot lastnik zemljišča, ki je del z odlokom občine kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ne more uspeti s svojim zahtevkom na opustitev poseganj v javno pot (z negatornim zahtevkom zoper toženca), saj bi odločitev posegla v obstoječo javno cesto kot javno dobro. Stvarnopravni zahtevki prizadetih lastnikov zemljišč so glede na povedano namreč izključeni.
izvršba bodočih občasnih terjatev – zavarovanje s predhodno odredbo
Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.
EKČP člen 6. URS člen 22, 23, 25. ZIZ člen 76, 76/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - pričakovalna pravica kupca - ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev izvršilnih dejanj
Domik je eno izmed pravno odločilnih dejstev v postopku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ter naslov za njeno pridobitev. Kupec nepremičnine na javni dražbi po izdaji sklepa o domiku še ni lastnik nepremičnine, je pa v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. Visečnost njegovega pravnega položaja je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti plačila kupnine. Ne more pa biti odvisna od kakšne druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena ZIZ posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. z domikom.
ZFPPIPP člen 123a, 235. ZPP člen 95, 99, 99/1, 99/2, 137, 137/1.
vročanje – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka – zastopanje po odvetniku – preklic pooblastila – tek rokov
Sodišče mora v primeru, da je bilo sodišču priglašeno pooblastilo za zastopanje stranke, vsa pisanja od te priglasitve pa vse do takrat, ko sodišče prejme preklic ali odpoved pooblastila za zastopanje, vročati pooblaščencu in kakršna koli vročitev neposredno stranki ni pravilna.
Preklic pooblastila ali pa obvestitev sodišča o preklicu pooblastila ne pomenita prenehanja ali prekinitve teka roka za izjavo.
Tožeča stranka tudi ni dolžna toženi stranki povrniti pravdnih stroškov na podlagi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP (1), ker je tožbo umaknila po izpolnitvi zahtevka. Res je, da v danem primeru zahtevka ni izpolnila tožena stranka v tej pravdi, temveč je terjatev poravnal tožnikov dolžnik, ki je premoženje (nepremičnino, ki je predmet izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v tej pravdi) z darilno pogodbo prenesel na svojega sina (toženca v tej pravdi). Navedena izpolnitev pa ima za tožnika povsem enak plačilni učinek kot izpolnitev zahtevka v obravnavani zadevi.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 46.
nagrada tolmača – materialni stroški v zvezi z delom tolmača – višina materialnih stroškov – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skladno z 46. členom Pravilnika o sodnih tolmačih lahko sodišče materialne stroške v zvezi z delom tolmača ovrednoti maksimalno v višini 15 % od odmerjene nagrade, lahko pa jih ovrednoti nižje. Določba nalaga sodišču, da ovrednoti višino materialnih stroškov, ki so nastali tolmaču. Torej mora višino materialnih stroškov ovrednotiti ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera in obrazložiti svojo odločitev.
zamudne obresti - tek zamudnih obresti - obračun zakonskih zamudnih obresti - program vrhovnega sodišča - program za izračun zakonskih zamudnih obresti
Zamudne obresti tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti do plačila in pripadejo upniku za vsak dopolnjen dan zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti.
Pravilnost obračuna po programu Vrhovnega sodišča RS.
ZIZ člen 270, 271, 272. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožnik v dosedanjem postopku ni izkazal za verjeten obstoj njegove terjatve v zvezi z nezakonitostjo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da je tožena stranka tožnikovo delo razporedila med ostale sodelavce, to pomeni, da je delo, ki ga je tožnik opravljal, še obstajalo, vendar pa so ga zaradi drugačne organizacije poslovanja lahko opravljati tožnikovi sodelavci. S tem pa je prenehala potreba po delu tožnika, kar je lahko zakonit in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei člena 89/1 ZDR-1. Zato tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se zadržalo učinkovanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočno končanega postopka o glavni stvari, ni utemeljen.