V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. Z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine, sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena zakonska pravila o dokazni moči posameznih dokazov. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi lahko tožnik obstoj in obseg nepremoženjske škode dokazoval le z izvedencem medicinske stroke.
ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072153
ZOZP člen 15. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
uporaba vozila – razlaga – acte claire – odškodnina – vzročna zveza – predhodno vprašanje
Pojma uporaba vozila iz 15. člena ZOZP ter 3. člena Direktive 72/166/EGS Sveta z dne 24.4.1972 ni mogoče razlagati tako, da zajema tudi primer, ko potnik, ki sedi v avtobusu pred oškodovancem, premakne okensko zaveso in s tem povzroči, da oškodovancu na čelo pade prečka, na kateri so obešene zavese.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo – procesna legitimacija – stvarna legitimacija – prilagoditev tožbenega zahtevka – relevančna teorija
V primeru odsvojitve stvari ali pravice med pravdo novejša sodna praksa (VSL II Cp 10/2012, III Ips 17/2002) zagovarja relevančno teorijo, kar pomeni, da je tožnik dolžan zahtevek prilagoditi tako, da zahteva spolnitev v korist pridobitelja.
Gre za obveznost, ki izhaja iz podjetniške dejavnosti, zato so kriteriji presoje obstoja predmetnega ugovornega razloga strožji. Zgolj okoliščina, da dolžnik ni izpeljal pravnega posla, glede katerega sta bili stranki v pravnem razmerju, ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bilo potrebno upnikovemu ugovoru zoper odpust obveznosti ugoditi. V nasprotnem primeru bi bil odpust obveznosti pri takem dolžniku vselej izključen.
paulijanska tožba – predmet izpodbijanja – oškodovanje upnikov – skupno premoženje – sporazum o delitvi skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – možnost poplačila
Hipoteka, zastavna pravica na nepremičnini, pomeni le, da je terjatev zavarovana z vrednostjo nepremičnine, ne pomeni pa, da s hipoteko zavarovana terjatev dejansko obstoji in tudi ne, da obstoji v višini vknjižene hipoteke.
Če je sporazum o delitvi skupnega premoženja v celoti neveljaven, gre dejansko za skupno premoženje, nanj tožnica ne more poseči kot skupno premoženje, ne da bi pred tem s tožbo zahtevala določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju. V kolikor pa je bil sporazum o delitvi skupnega premoženja glede polovice premoženja veljavno sklenjen, pa je zahtevek tožnice utemeljen glede polovice premoženja, ki je predmet izpodbijanja.
ZIZ člen 64. Zakon o zemljiških knjigah par.39. ZZK-1 člen 243. SPZ člen 267. ZPP člen 286, 286.a.
nedopustnost izvršbe – varstvo pravice v pričakovanju – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – izbrisna tožba – označitev nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – identiteta nepremičnine - pravočasnost predložitve listin
Sodna praksa obveznosti predlagatelja zemljiškoknjižnega postopka, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga vpisu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, ne razlaga dobesedno in v primerih, ko dvoma o identiteti nepremičnine ni, stoji na stališču, da ovir za vpis ni (Cdn 143/2011 in druge). Na podlagi spremenjenega 243. člena ZZK-1 (od uveljavitve ZZK-1C) pa je mogoče ob dosledni izpeljavi novelirane ureditve izbrisne tožbe zagovarjati celo stališče, da lahko ugovor tretjega v izvršilnem postopku (kupca, ki ima le zavezovalni, ne pa tudi razpolagalni pravni posel in nepremičnino v posesti) temelji že na obligacijski pravici, ki utemeljuje pridobitveni zahtevek.
ZFPPIPP člen 123a, 235. ZPP člen 95, 99, 99/1, 99/2, 137, 137/1.
vročanje – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka – zastopanje po odvetniku – preklic pooblastila – tek rokov
Sodišče mora v primeru, da je bilo sodišču priglašeno pooblastilo za zastopanje stranke, vsa pisanja od te priglasitve pa vse do takrat, ko sodišče prejme preklic ali odpoved pooblastila za zastopanje, vročati pooblaščencu in kakršna koli vročitev neposredno stranki ni pravilna.
Preklic pooblastila ali pa obvestitev sodišča o preklicu pooblastila ne pomenita prenehanja ali prekinitve teka roka za izjavo.
odškodnina za duševne bolečine - pravica do zdravega življenja v zdravem okolju - hrup - čezmerne emisije - primerjalni podatki o hrupnosti drugih cest
Hrup, ki ga je povzročal promet pri hiši tožnikov, ki je presegal mejne vrednosti dovoljenega hrupa, ni več običajen v smislu tretjega odstavka 133. člena OZ. Sodišču prve stopnje ob tako ugotovljenih objektivnih podatkih ni bilo potrebno ugotavljati primerjalnih podatkov o hrupnosti drugih cest, ki so pomembne za odškodninske zahtevke tamkajšnjih prebivalcev (v pritožbi uveljavljena primerjava s cesto G 1-3). Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da je hrup na cesti G 1-1 naraščal počasneje kot ob cesti G 1-3, saj ni pomembna dinamika naraščanja hrupa, pač pa ugotovljene vrednosti, ki so bile nad dovoljeno mejo, zaradi česar so povzročale duševne bolečine, ki utemeljujejo odškodnino.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V predlogu za izvršbo tožeča stranka (upnik) zaradi načina njegove vložitve ne more navesti nobene trditvene podlage, niti ne more priložiti nobenih listin, zaradi česar tudi tožena stranka z ugovorom (dolžnik) praviloma ne more vsebinsko nasprotovati vtoževani terjatvi. Zato jima je treba dati v sporih majhne vrednosti možnost, da po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v še eni pripravljalni vlogi navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze (ta vloga je po vsebini dopolnitev tožbe oziroma dopolnitev odgovora na tožbo), nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovorita še na navedbe nasprotne stranke.
Pri zavarovalnih pogodbah terjatve iz nezgodnega zavarovanja zastarajo v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala (prvi odstavek 357. člena OZ). Nastanek terjatve se presoja po zavarovalni pogodbi (polici), katere sestavni del so splošni pogoji.
Pri odškodninskih terjatvah v vsakem primeru zastara terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala.
dogovor o krajevni pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti – ugovor krajevne nepristojnosti – prepozne navedbe
Ne glede na to, v kateri fazi postopka sodišče presoja svojo pristojnost, pri tem upošteva le navedbe v tožbi, dejstva, ki so sodišču znana, in navedbe v ugovoru krajevne nepristojnosti, če ga toženka pravočasno poda.
Že sam ta čas (11 dni) med zatrjevanim nastankom poškodbe in dnevom naroka je takšen razlog, ki težko dopušča, da bi bilo poškodbo moč z vidika datuma naroka opredeliti kot nenaden in nepredvidljiv dogodek.
Sodišču prve stopnje se za izpolnitev standarda obrazloženosti sodbe ni treba izrecno, pri vsakem dokazu posebej, izrekati o tem, zakaj (na primer) nekaterim izpovedbam prič poklanja vero, drugim pa ne in s tem, ko ni izrecno obravnavalo konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, očitana kršitev še ni podana. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena je stranka uporabo programa tudi opustila, a pri tem pogodbenega odnosa s tožečo stranko ni prekinila in je tako morala tožeča stranka preko podizvajalca še vedno ostati v pripravljenosti za zagotavljanje storitev vzdrževanja opreme za toženo stranko, zaradi česar je tožena stranka prisojene pavšalne mesečne zneske dolžna tudi plačati.
zamuda – zakonske zamudne obresti – zahtevek za povrnitev škode – rok za izpolnitev – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – vzročna zveza – nadpolovična verjetnost – prometna nesreča
Toženka je s plačilom prisojene odškodnine prišla v zamudo šele s potekom 14 dnevnega roka za izpolnitev, šteto od dneva, ko je tožnik uveljavljal zahtevek za povrnitev celotne škode iz navedenega škodnega dogodka. Pri tem ne pride v poštev določba 20a člena ZOZP o trimesečnem roku za izpolnitev, saj ta velja le za situacijo, ko odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, za kar pa v danem primeru ne gre.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 153, 153/2. ZPP člen 7, 212.
pomanjkanje trditvene podlage o protipravnosti ravnanja - krivdna odgovornost - oljni madež na tleh - nekonkretizirane navedbe - očitek opustitvenega ravnanja - skrb za prometno varnost - prepoznavna nevarnost - možni predvidljivi ukrepi za zmanjšanje nevarnosti - pretirana dolžnost - nadzor nad tretjimi
Glede na povzeta materialnopravna izhodišča, upoštevaje tudi dejansko stanje (katerega izhodišče je, da je tožnica padla na oljnem madežu), sodišče druge stopnje meni, da tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu in zato njene navedbe niso konkretizirale (substancirale) okoliščin (dejstev), na podlagi katerih bi bil utemeljen očitek protipravnega ravnanja toženke, kar gre deloma pripisati tudi njenemu zmotnemu prepričanju, da toženka odgovarja objektivno. Nekonkretizirane so ostale navedbe o tem, kako bi morala toženka vzdrževati parkirno površino ali opravljati nadzor nad njo, da bi lahko (pravočasno) opazila in odstranila oljni madež. Odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je toženka kršila (z opustitvijo) dolžnostno ravnanje (uvodoma pojasnjeno nezapisano pravno pravilo), neprestanega in neprekinjenega nadzora nad celotnim parkiriščem (tri etaže, cca 10.000 m2, ob prometu več tisoč vozil dnevno) in seveda čiščenja (ali opozarjanja na obstoj madeža v velikost nekaj dm2, na vsak način tako majhnega, da ga ni opazila niti tožnica sama). S postavitvijo takšnega pravila bi se zabrisale tudi meje med objektivno in krivdno odgovornostjo, če se kot izhodišče vzame možnost razbremenitve - če bi morala toženka neprestano in neprekinjeno opravljati nadzor nad tretjimi (obiskovalci nakupovalnega centra kot povzročitelji) potem njihova ravnanja nikoli niso nepričakovana in neodvrnljiva (drugi odst. 153. čl. OZ).
Tožeča stranka tudi ni dolžna toženi stranki povrniti pravdnih stroškov na podlagi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP (1), ker je tožbo umaknila po izpolnitvi zahtevka. Res je, da v danem primeru zahtevka ni izpolnila tožena stranka v tej pravdi, temveč je terjatev poravnal tožnikov dolžnik, ki je premoženje (nepremičnino, ki je predmet izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v tej pravdi) z darilno pogodbo prenesel na svojega sina (toženca v tej pravdi). Navedena izpolnitev pa ima za tožnika povsem enak plačilni učinek kot izpolnitev zahtevka v obravnavani zadevi.
preizkus terjatev - napotitev na tožbo - judikatna terjatev
Iz prijave terjatve višje sodišče ugotavlja, da banka svoje terjatve in ločitvene pravice ni prijavila kot judikatne, torej kot terjatve in ločitvene pravice, temelječe na izvršilnem naslovu. Prav tako pa tudi iz predloženega notarskega zapisa SV 1921/2011 ne izhaja, da bi imel ta notarski zapis lastnost izvršilnega naslova, saj v njem ni izjave dolžnika, da soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.
ZFPPIPP člen 221a, 221b, 221b/2, 221d, 221d/2. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3.
postopek prostovoljne prisilne poravnave – procesne predpostavke za poenostavljeno prisilno poravnavo – smiselna uporaba pravil ZFPPIPP
Postopek poenostavljene prisilne poravnave je poseben postopek, ki ga je dopustno voditi le nad določenimi osebami. To je torej ena od procesnih predpostavk za vodenje tega postopka, ki jo mora predlagatelj utemeljiti. Ni namreč dolžnost sodišča, da samo išče ustrezne listine, ki bi utemeljevale obstoj ali neobstoj te procesne predpostavke, razen v primeru, ko ni prepričano o utemeljenosti in pravilnosti že zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov.
Sodišču se v obrazložitvi svojih odločb ni potrebno opredeljevati do prav vseh navedb strank, pač pa se je dolžno opredeliti do tistih navedb, ki so za odločitev relevantne. Za opredelitev, katere navedbe so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo.
Sodišče lahko zavrne izvedbo predlaganega dokaza, kadar za to obstajajo upravičeni razlogi. Ti so podani (med drugim) takrat, kadar se predlaga izvedba dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano.
Tožeče stranke, ki iz javnih sredstev ni imela pokritih splošnih stroškov delovanja v celoti, določba drugega odstavka 75. člena ZUJIK ni zavezovala.
EKČP člen 6. URS člen 22, 23, 25. ZIZ člen 76, 76/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - pričakovalna pravica kupca - ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev izvršilnih dejanj
Domik je eno izmed pravno odločilnih dejstev v postopku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ter naslov za njeno pridobitev. Kupec nepremičnine na javni dražbi po izdaji sklepa o domiku še ni lastnik nepremičnine, je pa v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. Visečnost njegovega pravnega položaja je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti plačila kupnine. Ne more pa biti odvisna od kakšne druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena ZIZ posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. z domikom.