Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je podana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Sodni izvedenec v stroškovniku tudi ni obrazložil, zakaj naj bi šlo v predmetni zadevi za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Upoštevaje obseg tega mnenja, obsežnost dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, postavljenih vprašanj sodnemu izvedencu, podano izvedensko mnenje ne odstopa od izvedenskih mnenj, ki so bili podani v primerljivih zadevah. Pisnega izvida tako ni mogoče šteti za zelo zahtevnega, temveč za zahtevnega.
Tožena stranka je izpolnila tožničin zahtevek s tem, ko je na podlagi določb ZOPRZUJF izdala novo odločbo. Glede izpolnitve zahtevka ni odločilno, da je tožena stranka odločbo izdala na podlagi prej citiranega podpisa oziroma odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 14. 3. 2013. Bistveno je, da je z odločbo sanirala posledice svoje prejšnje odločbe tudi za nazaj. S tako odločitvijo je tožnica soglašala, saj je nova odločba očitno postala pravnomočna. Tožbo je tudi pravočasno umaknila in sicer še pred prvo obravnavo, kar pomeni, da s tem v zvezi toženi stranki tudi še niso nastali nobeni stroški. Zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Sodišče prve stopnje pravilno povzema določbo 144. člena ZKP v kateri je opredeljen izraz oškodovanca, zmotno pa je njegovo stališče, ko oškodovancu kot tožilcu takšen status odreka. Kot je namreč pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, lahko s kaznivim dejanjem ponarejanja listin nastane škoda tudi konkretno določeni osebi oziroma je lahko njena osebna ali premoženjska pravica prekršena ali ogrožena, zaradi česar lahko kot oškodovanec prevzame oziroma nadaljuje kazenski pregon, v primeru, če državni tožilec od njega odstopi. Pogoj je, da je iz opisa kaznivega dejanja jasno razvidno, da je prekršena ali ogrožena kakšna njegova pravica. Po presoji pritožbenega sodišča je to v opisu dejanja povsem jasno razvidno iz navedbe, da naj bi iz neresnične izjave izhajalo soglasje oškodovanca kot tožilca s prenehanjem delovnega razmerja. S tem je namreč oškodovanec kot tožilec ob pravice, ki mu gredo iz naslova sklenjenega delovnega razmerja (npr. pravice do plačila za delo in drugih prejemkov ter pravic, ki jih sicer podrobneje urejajo Zakon o delovnih razmerjih in drugi zakoni, kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi).
ZPIZ-1 člen 8, 187, 187/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
starostna pokojnina - sorazmerni del - trajanje delovne dobe - zavarovalna doba - delovna knjižica - javna listina
Časa obveznega služenja vojaškega roka, v katerem tožnik (ki nima državljanstva RS) ni bil v zavarovanju pri toženi stranki in za katerega niso bili niti obračunani niti plačani prispevki, ni mogoče upoštevati kot zavarovalno dobo. Zato je tožena stranka tožniku sorazmerni del starostne pokojnine utemeljeno odmerila zgolj glede na ugotovljeno pokojninsko dobe v Sloveniji.
vrnitev prostorov v posest - lastninska tožba - rei vindicatio - prenehanje vznemirjanj (actio negatoria)
Tožeča stranka je v tožbenih navedbah jasno navedla, da od tožene stranke zahteva, da ji vrne v posest prostore, ki so njena last in jih tožena zaseda brez pravnega naslova ter da s tem vlaga vrnitveni zahtevek skladno z 92.členom SPZ oziroma lastninsko tožbo (rei vindicatio), ker je zatrjevala, da je lastnica nepremičnin, ki jih brez pravnega naslova zaseda tožena stranka in je neposredni posestnik stvari. Hkrati je tožeča stranka vložila še tožbo na prenehanje vznemirjanja (actio negatoria) z ustreznim tožbenim zahtevkom po 99. členu SPZ in gre pri tej tožbi za varstvo lastnika v primeru, da ga kdo drug ovira pri izvrševanju lastninske pravice, vendar pri tem vznemirjanju ne gre za odvzem stvari.
Že sodna praksa je zavzela stališče, da v določenih primerih, zlasti ko gre za varstvo lastninske pravice na delu nepremičnine, ostra razmejitev med njima včasih niti ni možna, še posebej, ker se s tožbo zahteva tako vrnitev stvari kot takojšnja prepoved vseh (sedanjih) in bodočih posegov v nepremičnino.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje presodilo, da ugodi vrnitvenemu zahtevku po 92.členu SPZ in je zato zavrnilo zahtevek na prepoved vznemirjanja, čeprav bi, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo, smelo ugoditi obema zahtevkoma.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - rok za podajo odpovedi - obrazložitev odpovedi
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi več kršitev pogodbenih obveznosti. Med drugim mu je očitala, da šola, katere vodja je bil tožnik, ni pisno obveščala imetnikov licenc o preteku dovoljenj 60 dni pred potekom licenc. Takšna formulacija v pisni obdolžitvi in v izredni odpovedi ne omogoča preizkusa pravočasnosti podane odpovedi glede te kršitve. Očitek je nekonkretiziran, saj ni navedeno, katerih delavcev tožene stranke tožnik ni pravočasno pisno obvestil o preteku dovoljenj 60 dni pred pretekom licenc. Že to zadostuje za ugotovitev, da je izredna odpoved v tem delu nezakonita.
Krivda ni predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti. Zato s tem v zvezi niti ni odločilno vprašanje, ali je toženi stranki sploh mogoče očitati opustitev skrbnosti pri izbiri pogodbenega partnerja, saj obstoj njene krivde ni predpostavka za nastanek odškodninske odgovornosti po prvem odstavku 239. člena OZ.
Zgolj iz dejanskega okvirja, da je bil tožeči stranki poznan režim, pod katerim je bilo blago uvoženo v Republiko Slovenijo, kakor tudi, da bi se morala zavedati svojega položaja trošarinskega zavezanca v smislu ZTro, še ni mogoče sklepati, da je tožeča stranka s tem tudi zavestno prevzela rizik prevzema stroškov odprave nezakonitosti s strani pogodbenih partnerjev tožene stranke.
V primeru verige poslov se med subjekti, ki profesionalno opravljajo svojo dejavnost in v okviru katerih nastanejo negativne premoženjskopravne posledice na strani zadnjega pogodbenika v verigi izpolnitev, ki izvirajo iz protipravnega ravnanja enega od udeležencev v verigi, ki ni v pogodbenem razmerju z oškodovancem, ta rizik prenese na njegovega sopogodbenika. Le-ta pa premoženjskopravne posledice, ki s tem nastanejo, lahko kaskadno prenaša na svojega sopogodbenika v predhodnem razmerju verige pogodb.
avtorsko pravo – iztožljivost opustitve dolžnosti poročanja o uporabi fonogramov – plačilo nadomestila – civilna kazen – odškodnina za stroške terenske kontrole – uporaba tarife
Določilo 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP sankcionira le tiste uporabnike, ki kolektivnim organizacijam ne pošiljajo sporedov, torej le prireditelje iz prvega odstavka 159. člena ali RTV organizacije iz tretjega odstavka 159. člena. Tožena stranka, ki fonograme predvaja le v svojem lokalu, mednje ne sodi. Zato po tem določilu ne more biti sankcionirana. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Kršitev tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem.
Pravna podlaga za tožbeni zahtevek je subrogacija po 963. členu OZ. Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalcu izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla celotna terjatev kreditodajalca do odgovorne osebe v višini izplačane odškodnine že po zakonu. Tožeča stranka lahko zato tisto, kar je plačala banki, terja od kreditojemalca (tožene stranke), in sicer v delu, ki vrednostno ustreza dejansko izpolnjeni izpolnitvi.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - plačilo za delo - plača - obveznost plačila - dokazna ocena - elementi delovnega razmerja
Tožnica je opravljala dela, ki se nanašajo na pobiranje in čiščenje zelenjave na vrtu, na pomivanje bele in črne posode v kuhinji toženkine restavracije in občasno premoč pri kuhinjskih delih v toženkini restavraciji. Tožnica se je prostovoljno vključila v toženkin organiziran delovni proces in v njem več let nepretrgano opravljala delo na vrtu, delo pomivalke posode in delo pomočnice v kuhinji. Neobstoj pisne pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZDR ne vpliva na obstoj delovnega razmerja, za katerega se na podlagi 16. člena ZDR domneva, da obstaja, če obstajajo vsi njegovi elementi iz prvega odstavka 4. člena ZDR, torej da se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca za plačilo ter da osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Predvsem večletno osebno delo po navodilih tožene stranke utemeljuje zaključek, da so podani vsi elementi delovnega razmerja. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za sporno obdobje utemeljen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSK0005817
ZP-1 člen 202.b. ZIKS-1E člen 25, 25/1.
postopek izvršitve uklonilnega zapora – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – prava neuka stranka
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je storilki dalo napačen pravni pouk (da zoper sklep ni pritožbe), upoštevajoč zakonski osemdnevni rok za pritožbo, ugotovilo, da je storilkina pritožba kljub temu prepozna ter jo iz tega razloga zavrglo. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Upoštevati bi moralo, da gre za prava neuko stranko in njeno pritožbo, ki je bila sicer res vložena en dan po izteku zakonskega roka, zaradi napačnega pravnega pouka šteti za pravočasno in jo vsebinsko obravnavati. Poleg tega je glede na določbo prvega odstavka 25. člena ZIKS-1E možno takšno prošnjo vložiti tudi po zakonsko določenem tridnevnem roku od prejema poziva za nastop uklonilnega zapora, če nastane razlog za odložitev pozneje, vendar pred dnevom, ko bi se moral storilec zglasiti v ZPKZ zaradi prestajanja uklonilnega zapora.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zposlitev
Slabi poslovni rezultati so vodili toženo stranko k ukrepom za zmanjšanje stroškov poslovanja in do odločitve, da reorganizira poslovanje, to pa je storila z ukinitvijo delovnega mesta vodja enote, ki ga je zasedal tožnik. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kakor je določen v 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR. Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med ostale zaposlene pri delodajalcu, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal delavec na ukinjenem delovnem mestu.
Tožena stranka tožniku ni bila dolžna ponujati novih pogodb o zaposlitvi za delovna mesta, ki niso bila na voljo za nedoločen čas, temveč le za določen čas, ali ki niso ustrezala vrsti in stopnji izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela po prejšnji pogodbi o zaposlitvi.
nedopustnost izvršbe - izročitev na kratko roko - pridobitev lastninske pravice na premičnini
Izročitev se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve, če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko). Gre za poseben zakonsko urejen nadomestek izročitve, ki se uporablja v primeru, ko je pridobitelj že neposredni nelastniški posestnik stvari in se z njenim lastnikom, ki je posredni lastniški posestnik dogovori, da mu slednji stvar odsvoji. Prenos lastninske pravice se opravi samo z dogovorom med strankama brez realnega dejanja in tako nelastniška neposredna posest konvertira v lastniško neposredno posest.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 49, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedenina - izvedenec - nagrada - izvedensko mnenje
Za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja (bodisi navzgor ali navzdol) je potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za proučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V konkretnem primeru izvedenec ni izkazal nobene od teh okoliščin. Zato je upravičen do nagrade za izdelavo zahtevnega izvida in mnenja.
Iz dokaznega postopka izhaja, da je bila tožba toženi stranki vročena. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni postavilo izvedenca grafologa, saj je zaslišani poštni uslužbenec povedal, da se je tožena stranka podpisovala različno, tako da mnenje izvedenca grafologa ne bi prispevalo k pravilni rešitvi spornega vprašanja. Zato predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje ter pravilna uporaba prava nista v razmerju vzroka in posledice kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve, ampak sta pogoja, ki vsak zase (posebej) določata pravilnost preizkušene odločitve.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063848
OZ člen 287, 287/1, 288. ZPFOPIZ člen 8, 8/1, 8/2, 9, 9/3, 13, 15, 15/3, 15/4. ZPIZ-1 člen 232, 232/1, 232/1-15.
sofinanciranje pokojnin iz proračuna RS – sredstva za pokrivanje odhodkov – sredstva za pokojnine, ki so nižje od minimalne - obdobje zavarovanja - oblikovanje komisije – procesna predpostavka – informativni dokaz
Ni mogoče mimo določila prvega odstavka 8. člena ZPFOPIZ, da tožena stranka povrne tožeči stranki sredstva za pokrivanje odhodkov za izplačevanje razlike do zneska najnižje pokojnine za upokojene člane tožeče stranke, ki so pridobili pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe zavarovanja pri tožeči stranki pa do 1. 1. 1983. Ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da je potrebno te zneske proporcionalno zmanjšati. Takšnega načina izračuna iz navedenih predpisov tudi z metodami razlage zakonov ni mogoče izpeljati.
Ne 15. člen ZPFOPIZ ne katerikoli drug predpis ne določa, da bi bilo oblikovanje skupne komisije procesna predpostavka za vložitev tožbe, v skladu s sodno prakso pa se šteje, da mora zakon, če želi določeno okoliščino predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega postopka, to določiti izrecno in nedvoumno.
Na podlagi ugotovitev, da se je tožeča stranka po prejemu ponudbe s strani tožene stranke še naprej pogajala o višji odškodnini od tiste, ki je bila ponujena v poravnalni ponudbi, da tožene stranke o soglasju tožnika, ki ga je podal že sredi marca 2011, ni obvestila, in da je poravnalno ponudbo, ki jo je prejela 14.3.2011 poslala podpisano toženi stranki šele 31.5.2011, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka poravnalno ponudbo tožene stranke zavrnila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079874
ZOZP člen 7. ZPP člen 325, 328.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – dokazno breme – vožnja pod vplivom alkohola – odgovornost za nesrečo – premoženjska škoda – valorizacija delnega plačila – popravni sklep – dopolnilna sodba
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo (da je oškodovancu pravilno izplačala odškodnino) in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma razbremenitve je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, ali da ni (v celoti) kriv za prometno nezgodo, ali da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.