Možnost revizije je omejena le na predhodno odločitev Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 243/2019 z dne 14. 1. 2020 predlog tožnice za dopustitev revizije zavrnilo. Glede na navedeno in v skladu z 377. členom ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum - razveljavitev sporazuma
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - prenos letnega dopusta - referenčno obdobje
V četrtem odstavku 162. člena ZDR-1 je obdobje za prenos določeno v trajanju 12 mesecev (do 31. decembra naslednjega leta), kar pomeni, da sta referenčno obdobje in obdobje za prenos izenačena. Zato bi se lahko postavilo vprašanje, ali tako opredeljeno obdobje za prenos v resnici zadosti zahtevi iz navedenih sodb Sodišča EU, da je obdobje za prenos daljše od referenčnega obdobja, vendar pa to ne more vplivati na odločitev v tej zadevi. V trenutku, ko je tožniku delovno razmerje prenehalo, je namreč od poteka referenčnega obdobja za izrabo letnega dopusta za leti 2014 in 2015 poteklo ne le 12 mesecev za prenos, temveč pri dopustu za leto 2015 več kot 18 mesecev (sodba C-214/2010 govori o ustreznosti 15-mesečnega obdobja za prenos), v primeru dopusta za leto 2014 pa gre celo za več kot 30 mesecev od izteka referenčnega obdobja.
Dokaz, ki je bil pridobljen v tujini brez sodelovanja naših oblastnih organov za potrebe tujega postopka je mogoče uporabiti v našem postopku, če ima tak dokaz zakonito podlago v tujem pravu in če dokaz ni bil pridobljen s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so varovane v Ustavi RS ali v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic po EKČP. Naše sodišče ne more presojati skladnosti delovanja tujih pravosodnih organov, saj bi s tem poseglo v suvereno odločanje tujih pravosodnih organov. Sodišču tudi ni potrebno v sodbi za vsak v tujini pridobljen dokaz posebej utemeljevati tuje zakonske podlage za pridobitev dokaza in skladnost z uveljavljenimi mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic in svoboščin in skladnosti tem standardom naši Ustavi, temveč bo to storilo le v primeru, če bo sodnik posumil, da je bil dokaz pridobljen v nasprotju z navedenimi standardi oziroma brez ustrezne zakonske podlage, posebej pa če bo stranka obrazloženo zatrjevala, da je bil dokaz nezakonito pridobljen in da ga v našem postopku ni mogoče uporabiti. V tem primeru pa bo moralo sodišče natančno preučiti problematizirano pridobitev dokaza iz tujine in svoje zaključke tudi ustrezno obrazložiti v razlogih svoje odločbe.
Po določbi 355. člena ZKP sme namreč sodišče opreti sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Po določbi 335. člena ZKP, ki je namenjena situaciji, ko priča izpoveduje, vendar se določenih dejstev ne spominja ali izpoveduje drugače kot pri prejšnjih zaslišanjih, predsednik senata po potrebi prebere prejšnjo izpovedbo priče ali le del te izpovedbe. Tudi v tem primeru je obseg branja zapisnika o prejšnji izpovedbi priče odvisen od obsega spominske luknje oziroma od dejstev, glede katerih priča izpoveduje drugače in ni odvisen od proste presoje sodnika oziroma predsednika senata. Poleg tega bi moralo sodišče dokaz z branjem zapisnikom o prejšnjih zaslišanjih izvesti tudi zaradi presoje verodostojnosti izpovedb prič.
V konkretni procesni situaciji, ko so obremenilne priče v postopku pred pravosodnimi organi v BIH pričale in na katerih izpovedbah je v odločilni meri oprta obsodilna sodba, v postopku pred našim sodiščem, tako v preiskavi kot na glavni obravnavi, pa navajali, da se poteka dogodka kritičnega dne ne spominjajo, pri čemer so svoje izpovedbe v BIH zanikali in tudi navajali, da so bili k takim izpovedbam nagovorjene, bi moralo sodišče prve stopnje v celoti prebrati zapisnike o zaslišanju teh prič v postopku pred sodiščem v BIH. Sodišče prve stopnje pa tega ni storilo, temveč je pričam selektivno predočalo le posamezne dele njihovih izpovedb in tako dokaz na glavni obravnavi ni bil izveden na način, kot ga zahteva zakon, oziroma v pomembni meri sploh ni bil izveden.
Ker torej sodišče ni prebralo zapisnikov o prejšnjih izpovedbah prič, pri čemer obstaja velika diskrepanca med obsegom zaslišanja prič pred pravosodnimi organi v BiH glede na izpovedbe pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ko je sodišče le v majhni meri in selektivno pričam predočilo dele njihovih izpovedb, je kršilo določbo že citiranega 355. člena ZKP in 335. člena ZKP, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ta kršitev pa je imela vpliv na zakonitost sodbe, saj so bile kršene pravice obrambe. Sodišče obtožencu namreč ni omogočilo, da bi se na glavni obravnavi v prisotnosti obremenilnih prič, ob izostanku drugih obremenilnih dokazov, lahko celovito seznanil z njihovimi izpovedbami v prejšnjih postopkih, s tem pa so mu bile tudi kršene ustavne pravice iz 22. člena Ustave - enako varstvo pravic in sicer v delu glede jamstev v dokaznem postopku kot sestavnem delu navedene ustavne pravice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga - nezadovoljstvo z delom sodišča
Predlagatelj ne trdi, da bi bil podan dvom v nepristranskost prav vseh sodnikov na Okrožnem sodišču na Ptuju. Predlagatelj ponuja predvsem očitke o procesnih kršitvah, ki naj bi bile zagrešene med postopkom odločanja o njegovem predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice. Takšni očitki, četudi bi bili resnični, pa ne utemeljujejo predloga po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - bivanje udeleženca v socialno varstvenem zavodu
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).
ZPP člen 86, 112, 112/1, 112/10, 367b, 367b/1, 377.
predlog za dopustitev revizije - vloga, vložena po odvetniku - naslovitev vloge na napačno sodišče - prepozna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča, v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. Čeprav je torej Okrajno sodišče v Ljubljani v obravnavanem primeru predlog za dopustitev revizije odstopilo Vrhovnemu sodišču, ga je slednje prejelo šele 8. 11. 2019. To je po izteku 30 dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP - torej prepozno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00030627
ZPP člen 367a, 367a/2.
zastavna pravica - stvarnopravno zavarovanje terjatve - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - vpis v register - predlog za vpis - plačilo pristojbine - pojasnilna dolžnost notarja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neposredno izvršljiv notarski zapis - soglasje volj - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zastavna pravica na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank - hipoteka - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - rubež - stečajna masa - ločitvena pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali in v katerih okoliščinah sklenitev sporazuma o ustanovitvi registrske zastavne pravice na premičninah v neposredno izvršljivem notarskem zapisu nalaga obveznost notarju, ki je ta notarski zapis sklenil, da nemudoma po sklenitvi tega sporazuma poda zahtevo za vpis neposestne zastavne pravice na premičninah v register neposestnih zastavnih pravic pri AJPES-u.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1, 384/2, 384/3. ZIZ člen 15.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - sklep o vrnitvi v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o vrnitvi v prejšnje stanje ni med sklepi, navedenimi v tretjem odstavku 384. člena ZPP, prav tako pa po ustaljenem stališču revizijskega sodišča ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. V tem postopku se namreč ne odloča o glavni stvari, ampak o tem, ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep tako nima lastnosti končnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00031356
ZGJS člen 68, 76, 76/1, 76/3. ZLS člen 7, 51, 51/1, 51b, 51b/1, 51b/3, 51c, 51c/1, 51c/1-1, 100, 100/1, 100/2. ZLS-J člen 32. ZLS-K člen 7. PZ člen 44. ZL člen 5. ZPP člen 7, 8, 191, 214, 214/2, 371, 378, 380, 380/2. ZGD-1 člen 623, 623/4. ZZK-1 člen 6, 8. SPZ člen 9, 10. URS člen 139, 155, 155/1.
Luka Koper - koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - lokalna samouprava - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lega nepremičnine - lex rei sitae - dejanska raba nepremičnin - stanje v naravi - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - ustanovitev Občine Ankaran - razdelitev občine - pridobitev pravne subjektivitete - pravno nasledstvo - sodna praksa Ustavnega sodišča - konstituiranje občine - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - upravljanje skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - neobstoj sporazuma - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - navadno sosporništvo - enotno in nujno sosporništvo - stranska udeležba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo - domneva dobre vere - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - časovna veljavnost predpisov - jezikovna razlaga - namenska razlaga - sistematična razlaga - neprerekane trditve - nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - materialno proce
Ker Mestna občina Koper in Občina Ankaran nista sklenili ustreznega sporazuma o (raz)delitvi premoženja, so postale nepremičnine po samem zakonu last tiste izmed njiju, pri kateri so se ob ustanovitvi nove občine nahajale, in to z učinkom za nazaj (ex tunc). Ustanovitev nove (izločene) občine pa je v tem pomenu ključna razmejitvena točka tako vsebinsko kot časovno. Opisani delitveni ključ je razumen; sosednji občini se lahko tudi o nepremičninah dogovorita, sicer po zakonu postane lastnica nepremičnin tista občina, na območju katere ležijo.
Tožnica je kot upoštevno infrastrukturo štela vse tisto, kar je pomenilo funkcionalni del koprskega tovornega pristanišča in kar je sama enačila s strukturami znotraj ograjenega območja Luke Koper. S tem je zahtevek utemeljila v pomenu integralne gospodarske infrastrukture pristaniškega omrežja. To ni nerazumno, saj gre za sklop nepremičnin, ki so bile v pomenu pristaniške službe že v zasnovi organsko povezane. Tudi zato ni videti, da bi bilo problematično, ali so bile predmetne nepremičnine namenjene/potrebne za izvajanje gospodarske javne službe, saj jih je tožnica zadosti jasno tudi funkcionalno vezala na pristaniško dejavnost prav v tem pomenu.
10. člen ZIZ revizijo v izvršilnih postopkih omejuje le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja (vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o izročitvi nepremičnin), revizija zato še vedno ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STANOVANJSKO PRAVO
VS00030921
ZVKSES člen 17, 17/1. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2, 8, 8/1, 8/1-2.
varstvo kupcev stanovanj - uporabno dovoljenje - pogodbena kazen - zavezanec za plačilo - odgovornost investitorja - vmesni kupec - varstvo končnega kupca - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - ustanovitev nove gospodarske družbe - spregled pravne osebnosti - dopuščena revizija
Pogodbena kazen je pavšalna odškodnina, ki je tesno in neločljivo vezana na pogodbeno razmerje. Njen obstoj (podlaga), pogoji, ob katerih se udejanji ter njena višina so določeni s pravnimi pravili pogodbenega prava. Subjekta tega pravnega razmerja sta pogodbeni stranki. Obveznost plačila pogodbene kazni (že po naravi stvari) bremeni drugo pogodbeno stranko.
Namen ZVKSES je varstvo končnega kupca. Res je, da ta zakon govori tako o odgovornosti investitorja kot o odgovornosti vmesnega kupca. A razlog, da je sploh vpeljan institut vmesnega kupca, je ta, da se kavtele tega specialnega zakona raztezajo tudi na primere, ko kot prodajalec nastopa vmesni kupec in da niso zamejene zgolj na položaj, ko je prodajalec sam investitor. A prodajalec je vselej le eden, saj zakonodajalec ni storil še nadaljnjega koraka, da bi pogodbeno zavezo raztezal na obe osebi.
Za izpolnitev standarda zlorabe pravne osebe se ne zahteva (obarvani) naklep drugemu škodovati, marveč zadošča že nižja stopnja krivde (vsaj huda malomarnost). V tem se pojem zlorabe razlikuje od šikanoznega ravnanja, kjer gre zgolj še za navidezno izvrševanje pravice.
pristojnost - potrdilo o izvršljivosti odločbe - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - izdaja potrdila - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča
40.c člen ZIZ določa, da je v postopku izdaje potrdila o izvršljivosti odločbe, poravnave oziroma javne listine ne glede na določbo prvega odstavka 42.a člena ZIZ pristojno tisto sodišče, ki je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.
nedovoljena pritožba zoper odločbo višjega sodišča - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - postulacijska sposobnost za izredna pravna sredstva - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - učinki pravnomočnosti - zavrženje predloga
Pravnomočne sodne odločbe ni dopustno izpodbijati s pritožbo, temveč le z izrednimi pravnimi sredstvi. Ker revizija poprej ni bila dopuščena, vloga v tem pomenu ni dovoljena, enako pa ne v pomenu predloga za dopustitev revizije, saj lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma jih sme opravljati sama, če ima pravniški državni izpit, česar vlagatelj ni izkazal. Glede na navedeno pa niso upoštevni nadaljnji vsebinski očitki o zadevi.
V obravnavanem primeru je bil zoper tujca odrejen tako imenovani začasni ekstradicijski pripor, katerega namen je zagotoviti navzočnost obdolženca oziroma obsojenca v postopku odločanja o izročitvi in s tem preprečiti, da bi se s pobegom izognil izročitvi. Pravna podlaga za odreditev pripora je bila v prvi vrsti Evropska konvencija o izročitvi, ki sta jo ratificirali Republika Slovenija in Švica. Zaradi navedenega se določbe ZKP uporabljajo le, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno.
ZUS-1 člen 32. ZVO-1 člen 7, 8. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 191, 191/2.
inšpekcijski ukrep - začasna odredba - okoljevarstveno dovoljenje - ireverzibilna škoda - verjetnost uspeha s tožbo - odlog izvršbe - previdnostno načelo - neizkazana težko popravljiva škoda
Ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. V obravnavanem primeru je to le škoda v smislu negativnih posledic izvršitve izpodbijanega akta, ki izhajajo iz pritožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin. Povedano drugače, zgolj posledice, ki so dejansko namen in cilj izrečenega ukrepa, pa čeprav so te ireverzibilne, same po sebi še ne pomenijo težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Drugačna razlaga bi namreč že na splošni ravni vzpostavila učinke, da bi se že sami ukrepi, vsebovani v izreku upravnih aktov, šteli za težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1, za kar pa v zakonu ni podlage.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZPP člen 374, 374/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga
Če se postopek začne oziroma vodi po uradni dolžnosti stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva umika tožbe - delno plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugoditev pritožbi
Tožeča stranka je v roku, določenem v nalogu, plačala sodno takso, kot ji je bila po njenem odmerjena. Zato, in ker bi neplačilo sodne takse za tožbo (oziroma celotnega zneska) pomenilo izgubo oziroma preprečitev sodnega varstva v upravnem sporu, je bilo treba pritožbi ugoditi.
dopuščena revizija - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - glavna obravnava v upravnem sporu - enako varstvo pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja ali opustitev navedbe razlogov za neizvedbo predlaganih dokazov v obrazložitvi sodbe in s tem povezane neoprave glavne obravnave v upravnem sporu pomeni kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.