plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje v poštni predal - naslov bivališča
Po 145. členu ZPP mora tožnik, če spremeni naslov, ki ga je navedel v tožbi, to sporočiti sodišču. Pritožnik pa nasprotno, tudi v pritožbi kot svoj naslov še vedno navaja isti naslov. Zgolj gola pritožbena trditev, da dejansko ne biva na tem naslovu, pa sama po sebi tudi Vrhovnemu sodišču ne vzbuja dvoma v pravilnost vročanja na ta naslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00031214
ZPP člen 367a, 367a/1. ZZVZZ člen 63, 63/2, 66.
poslovno sodelovanje med zavarovalnico in izvajalci zdravstvenih storitev - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - sprememba cene - javni sektor - sprememba višine plače - kolektivna pogodba - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - sodelovalna dolžnost - kršitev sodelovalne dolžnosti - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - pravna narava sklepa Vlade
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožena stranka na podlagi četrtega odstavka 9. člena Splošnega dogovora za leto 2017 dolžna sama (v svojstvu plačnika storitev), brez sodelovanja ostalih partnerjev po 63. členu ZZVZZ, v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev (v individualnih pogodbah sklenjenih z izvajalci na podlagi SD 2017) upoštevati neposredno sprejete spremembe glede višine plač v javnem sektorju, kot so bile opredeljene z aneksi h kolektivnim pogodbam in jih samostojno vkalkulirati v ceno zdravstvene storitve.
krajevna pristojnost - odgovornost pravne osebe za prekršek - spor o pristojnosti - sedež pravne osebe
V konkretnem primeru naj bi bil prekršek storjen z opustitvijo, za katero je po naravi stvari treba šteti, da je bila storjena na sedežu pravne osebe, saj je delovanje pravne osebe oziroma njene odgovorne osebe, razen, če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje, mogoče vezati le na sedež pravne osebe. Okoliščina, da ima državni organ, pri katerem bi moral biti opravljen vpis (Register dejanskih lastnikov), sedež v Ljubljani, ne pomeni, da je bil prekršek dejansko storjen v kraju sedeža tega organa, temveč je jasno, da je bila opustitev storjena v kraju, kjer ima sedež pravna oseba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00030883
KZ-1 člen 57, 57/3, 204.. ZKP člen 105.
kaznivo dejanje tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - kraj in čas storitve - konkretiziranost obtožnega očitka - pogojna obsodba s posebnim pogojem - namen instituta - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - rok za izpolnitev
Izvršitveno ravnanje tatvine je odvzem stvari. Gre za ravnanje, s katerim storilec proti volji dotedanjega imetnika pridobi dejansko, fizično oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogoči dotedanjemu imetniku. Za odvzem se torej zahteva, da mora biti stvar pred odvzemom v dejanski oblasti druge osebe, da storilec stvar pridobi proti volji te osebe, ter da pridobi dejansko oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogoči prejšnjemu imetniku.
Upoštevaje različen namen in naravo določitve posebnega pogoja v pogojni obsodbi in odločitve o premoženjskopravnem zahtevku, ni mogoče pritrditi vložniku zahteve, da je podano nasprotje v izreku izpodbijane sodbe, ker mora obsojenec oškodovanki v okviru posebnega pogoja povrniti škodo v roku enega leta, premoženjskopravni zahtevek pa je dolžan povrniti v tridesetih dneh od vročitve pravnomočne sodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - branje zapisnika o ogledu kraja dejanja - rekonstrukcija - soglasje strank za branje zapisnikov - nedovoljeni dokazi
Sodišče prve stopnje za branje zapisnikov o ogledu kraja kaznivega dejanja in rekonstrukciji na glavni obravnavi v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZKP ne potrebuje soglasja strank.
URS člen 14, 28.. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/4, 15, 15/2, 168, 168-7.
prekršek - kršitev materialnih določb zakona - lastninska pravica - etažna lastnina - zasteklitev balkonov na večstanovanjski stavbi - poseg v skupne dele - poseg v skupne gradbene elemente - enakost pred zakonom
Zasteklitev balkona je nedvomno poseg, za katerega je potrebno pridobiti soglasje solastnikov večstanovanjske stavbe.
Dejstvo, da prekrškovni organi niso obravnavali in kaznovali vseh kršiteljev, pa ne pomeni, da je bila kršiteljici s tem kršena enakost pred zakonom.
Kaznivo dejanje prisiljenja je zaradi odnosa specialnosti v navideznem steku s kaznivim dejanjem protipravnega odvzema prostosti, pri katerem storilec oškodovanca s silo ali grožnjo prisili, da trpi odvzem prostosti. Pri tem je kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti prevladujoče, kaznivo dejanje prisiljenja pa izrinjeno kaznivo dejanje.2 S tem ko je obsojenec oškodovanko s fizično silo in z grožnjo z orožjem prisilil, da je v nasprotju s svojo voljo šla z njim do svojega vozila in v vozilo, se z njim vozila do svojega stanovanja ter ostala v stanovanju, dokler ji ni uspelo pobegniti in jo na ta način prisilil, da je ves ta čas trpela odvzem prostosti, je poleg zakonskih znakov kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti izpolnil tudi zakonske znake kaznivega dejanja prisiljenja.
Če bi sodišče ugotovilo, da je obsojenec oškodovanki odvzel prostost z namenom, da jo prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi, bi bili podani zakonski znaki kaznivega dejanja ugrabitve po 134. členu KZ-1, ki je sestavljeno iz odvzema prostosti in prisiljenja.
Ob odsotnosti pouka osumljencu mora država izkazati, da je bila izjava posameznika prostovoljna, če jo želi uporabiti v kazenskem postopku zoper njega.
ZP-1 člen 163, 163/2, 163/8, 163/9, 169, 169/1, 202.d.
formalna pravnomočnost - materialna pravnomočnost - odločitev sodišča druge stopnje - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - nerazumljiv izrek
Z odločbo, ki je samo formalno pravnomočna, zato ker zoper njo ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, je zgolj odločeno, da se prejšnja odločitev o neki stvari razveljavi in da je o tej stvari treba ponovno odločiti. Zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča zato ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva, saj gre v tem primeru le za formalno, ne pa tudi materialno pravnomočno odločbo višjega sodišča.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - izločitev vseh sodnikov sodišča
Predlagateljica meni, da je glede na izpostavljeno okoliščino v predlogu, to je, da zaradi izločitve sodnikov v obravnavani zadevi na specializiranem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru ni več sodnikov, ki bi lahko to zadevo obravnavali, podan tehten razlog za prenos pristojnosti na podlagi zgoraj navedene določbe, zato predlaga prenos stvarne pristojnosti na okrožno sodišče. Vrhovno sodišče pritrjuje predlagateljici v tem, da je navedena okoliščina razlog za prenos pristojnosti v obravnavani zadevi, vendar gre za razlog, ki po vsebini pomeni pravni razlog iz 34. člena ZKP, to pa je razlog za prenos krajevne in ne stvarne pristojnosti.
URS člen 22, 29. ZP-1 člen 90, 90/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - obrazloženost sodne odločbe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokazni predlogi - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - razlogi o odločilnih dejstvih - zaslišanje priče - načelo neposrednosti
Po določbi prvega odstavka 90. člena ZP-1, ki temelji na ustavnih jamstvih iz 22. in 29. člena Ustave, ima storilec v postopku o prekršku pravico, da se zagovarja, da predlaga dokaze in daje druge predloge, da vloži pritožbo in uporablja druga pravna sredstva. Kršiteljeva pravica, da predlaga dokaze sicer ni absolutna, saj sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, ampak lahko zavrne neustrezno oziroma pomanjkljivo substancirane dokazne predloge in materialnopravno nerelevantne dokaze. Vendar mora odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga ustrezno in jasno obrazložiti, saj se s tem stranki v postopku omogoči uvid v razloge, ki so sodišče vodili k določeni odločitvi, hkrati pa ji omogoči preizkus razumnosti sprejete odločitve.
Glede na to, da izpodbijana sodba v obravnavani zadevi ne vsebuje obrazložitve o zavrnitvi relevantnih dokaznih predlogov, kar je sicer z vidika jamstev v postopku nosilni del odločitve, je podana kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ter kršitev 22. in 29. člena Ustave.
Glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem C. C. zahteva za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče presojalo verodostojnost omenjene priče, čeprav je ni zaslišalo. Takšno ravnanje sodišča je v nasprotju z načelom neposrednosti, ki od sodišča terja, da svojo presojo o verodostojnosti izjav opre le na preizkus tovrstnega dokaza na ustni obravnavani.
Iz pravice do poštenega sojenja izhaja tudi pravica kršitelja, da se seznani z obremenilnimi dokazi in se do njih opredeli ter da zaslišuje tako obremenilne, kot tudi razbremenilne priče.
ZDavP-2 člen 97a, 97a/4. ZPP člen 367, 374, 374/2, 377. ZUS-1 člen 2.
predlog za dopustitev revizije - pobot davčnih obveznosti - obvestilo o pobotu - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes - obvestilo upravnega organa ni upravni akt - neizkazanost posega v pravice oziroma pravne koristi - zavrženje predloga
Obvestilo o pobotu samo po sebi ne ustvarja pravnega učinka pobota, ampak mora davčni organ o pobotu izdati upravni akt, saj le tako lahko poseže v pravni položaj zavezanca za davek. V obravnavanem primeru takšen akt (še) ni bil izdan, kar pomeni, da do pobota davčnih obveznosti sploh ni prišlo in torej ni podlage za evidentiranje spremembe davčne obveznosti predlagateljev.
To posledično pomeni, da si predlagatelja tudi v primeru uspeha z revizijo ne moreta izboljšati pravnega položaja, saj do posega v njune pravice oziroma pravne koristi, kot ga zatrjujeta in ga želita varovati v revizijskem postopku, sploh ni prišlo.
ZDoh-2 člen 92, 93, 93-2, 97, 97/1, 98, 98/1, 98/2, 98/7, 98/7-4, 99, 99/1, 99/2, 99/2-3. ZGD-1 člen 53, 53/4, 53/4-2, 64, 64/1, 64/1-4, 491. ZUS-1 člen 64, 94.
davek na dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - dohodnina od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - kapital - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - osnovni kapital družbe - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Naknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 tako ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2.
Glede na temeljne značilnosti naknadnih vplačil in načel obdavčenja z dohodnino je treba šteti, da v poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. V delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 tako spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
ZDavP-2 člen 2, 2/3, 97, 97/5, 97a, 97a/1, 97a/2, 97a/4. ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4, 76, 82.. ZDDV-1 člen 73.
davek na dodano vrednost (DDV) - neplačan davek - vračilo preplačanega davka - obvestilo o pobotu - možnost izjave - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Odločitev o pobotu po svoji vsebini pomeni oblastno dejanje davčnega organa, s katerim ta posega v pravice oziroma obveznosti davčnega zavezanca, saj na njegovi podlagi prenehajo oziroma se spremeni višina davčnih obveznosti. Zato je o izvedenem pobotu treba odločiti z upravnim aktom.
Obvestilo o izvedbi pobota je treba v tem kontekstu razlagati zgolj kot dejanje v postopku pred izvedbo pobota. Z njim davčni organ ne more nadomestiti upravne odločbe, niti z njegovo izdajo ne ustvarja pravnih posledic pobota, ampak zavezanca zgolj obvesti o nameravanem pobotu, s čimer mu da možnost izjave v postopku. S takšnim postopanjem je zagotovljena kontradiktornost postopka.
Obvestilo o izvedbi pobota ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi davčnega zavezanca.
Ker upravni akt o pobotu sploh ni bil izdan, obvestilo pa ne more nadomestiti upravne odločbe, pobot medsebojnih terjatev in obveznosti sploh ni nastal. Posledično so bile spremembe višine obveznosti v evidencah davčnega organa izvedene brez ustrezne podlage. Davčni organ bo moral za dosego učinkov pobota izdati upravno odločbo, v kateri bo moral v izreku odločiti o pobotu ter obrazloženo pojasniti izpolnjevanje pogojev za pobot terjatev, ki si stojijo nasproti.
ZJU člen 68, 106. ZPol člen 67b. ZSPJS člen 16. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 11.
javni uslužbenec - napredovanje v višji plačni razred - usposabljanje - kandidat za policista
V primeru opravljanja usposabljanja kandidatov za policiste za varovanje zunanje meje Evropske unije se to usposabljanje v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom všteva v napredovalno obdobje in se to obdobje ne more enačiti z inštitutom pripravništva.
ZDR-1 člen 162, 163, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31.
letni dopust - bolniška odsotnost - možnost izrabe letnega dopusta - prenos letnega dopusta - odškodninska odgovornost delodajalca
Določbo četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, po kateri ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta, je treba razlagati tako, da ta določba ne vključuje tudi položaja, v katerem delavec pred potekom obdobja za prenos ni imel dejanske možnosti izvršitve te pravice. Če torej delavec dejansko ni imel možnosti izrabe letnega dopusta tudi do poteka obdobja za prenos, tega lahko še vedno izrabi. Pri tem pa pravica do izrabe letnega dopusta ni neomejena, saj jo je, kot pojasnjeno, tudi SEU, razen izjemoma, omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos. V konkretni zadevi to vprašanje ni relevantno, saj je tožnica po poteku bolniškega staleža v letu 2014 in 2015 spet začela z delom s 1. 12. 2015 (in se kmalu za tem z vprašanji o svojem dopustu obrnila na kadrovsko službo), torej že pred potekom obdobja za prenos, ki ga določa četrti odstavek 162. člena ZDR-1.
V zvezi z drugim vprašanjem je najprej treba pojasniti, da tako določbe ZDR-1 kot določbe Direktive 2003/88/ES in Listine Evropske unije o temeljenjih pravicah ne omogočajo dogovora (odločitve) o denarnem nadomestilu za neizrabljen dopust namesto tega dopusta, razen ob prenehanju delovnega razmerja. Vendar to ne pomeni, da delavec, ki mu delovno razmerje sploh (še) ni prenehalo in mu delodajalec med trajanjem delovnega razmerja ni pravilno omogočil izrabe letnega dopusta, nima drugih pravic. Zaradi zagotovitve ustreznega sodnega varstva oziroma učinkovitega uveljavljanja njegovih pravic ima pravico zahtevati izrabo letnega dopusta oziroma (ob izpolnjenih pogojih) tudi pravico do ustrezne odškodnine zaradi kršitve pogodbenih obveznosti v času trajanja delovnega razmerja. Drugačna razlaga bi to pravico delavca izvotlila.
Sodišče druge stopnje je tožnici utemeljeno prisodilo odškodnino za neizrabljen dopust. Toženka namreč v sodnem sporu niti ni zatrjevala (tega ne zatrjuje niti v reviziji), da je tožnico ob vrnitvi na delo v začetku decembra 2015 poučila o njenih pravicah glede izrabe dopusta in konkretno poskrbela, da je imela dejansko možnosti izrabiti plačani letni dopust, jo kakorkoli (pravočasno) vzpodbudila, da naj to stori in jo poučila tudi o posledicah, do katerih bo prišlo (izgube pravice), če tega ne bo storila.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - priporni razlog begosumnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neogibnost pripora
V posledici izvršitve kaznivih dejanj so bili državljani Kitajske brez osebnih dokumentov pripeljani v države, za katere nimajo dovoljenja, da vanje vstopijo in tudi ne, da v njih bivajo, zaradi nepoznavanja jezika so tudi brez možnosti sporazumevanja, kar vse pomeni, da je s tem njihova varnost v teh državah ogrožena. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da so prebežniki za ilegalno pot plačali precejšnje denarne zneske, kar prav tako ogrozi njihovo premoženjsko, lahko pa tudi osebno varnost.
ZDR-1 člen 85, 85/1. ZPP člen 4, 348, 355, 358, 339, 339/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - pritožbena obravnava
Šlo bi za zlorabo instituta pritožbene obravnave, če bi sodišče druge stopnje sicer opravilo pritožbeno obravnavo, na njej ponovilo določene dokaze, nato pa spremenilo prvostopenjsko sodbo na podlagi drugačne dokazne ocene tistih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje neposredno izvedlo, sodišče druge stopnje pa jih ni ponovilo, čeprav ni šlo za stvarne dokaze (listine, pisne izjave prič, ogledne predmete, ki so v spisu, posredno izvedene dokaze), glede katerih bi bilo pritožbeno sodišče v enakem spoznavnem položaju kot sodišče prve stopnje.
V okoliščinah konkretnega primera je treba šteti, da je drugostopenjsko sodišče brez pritožbene obravnave spremenilo dokazno oceno dokazov, ki so bili neposredno izvedeni pred sodiščem prve stopnje in jih pritožbeno sodišče ni ponovilo na pritožbeni obravnavi.
ZDR člen 184. ZPIZ-1 člen 63, 63/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - vojska - skok s padalom - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca
Poškodba tožnice pri skoku s padalom je posledica nesreče pri delu. Tožena stranka je izdala dva ukaza, v katerih je med pripadniki padalske reprezentance SV navedena tudi tožnica. V ukazih je bilo predvideno tudi sodelovanje pripadnikov na civilnem tekmovanju v A. (kjer je prišlo do poškodbe tožnice). V ukazih so bile tožnici določene konkretne naloge, ki jih je morala v zvezi s pripravami in tekmovanji izvesti. Ukaza sta bila podlaga za priprave tekmovanja, udeležba na tekmovanju se je štela v redni delovni čas. Ure udeležbe na tekmovanju ob delovnikih so bile plačane, v dela prostih dnevih so se tekmovalcem kompenzirale. Čas na pripravah in tekmovanjih se je štel kot čas prisotnosti na delu. Tožena stranka je za tožnico sestavila prijavo poškodbe pri delu, tožnici je bil zaradi poškodbe pri delu odobren dalj časa trajajoč bolniški stalež, zaradi poškodbe pri delu pa je bila tožnica tudi invalidsko upokojena.
Tožena stranka je uveljavila prakso, da je bilo v končni fazi tekmovalcu prepuščena odločitev, ali se bo udeležil posameznega tekmovanja oziroma ali bo opravil posamezni skok. Odločitev tekmovalca, da bo opravil skok s padalom v skladu z načrtovanim planom aktivnosti padalske reprezentance SV, pa ne pomeni, da te aktivnosti ni izvedel v skladu s svojimi delovnimi obveznostmi, ki jih je od njega pričakovala in jih predvidevala tožena stranka.
Ker je do tožničine poškodbe prišlo pri izvajanju padalske dejavnosti, ki je nevarna dejavnost, je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici.
Tožnica je pri spornem skoku ravnala z zahtevano skrbnostjo, tudi pri padcu na tla pa je uporabila vse znane tehnike, s pomočjo katerih je poskušala omiliti posledice padca. Zato je pravilna ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da tožnica k nastanku škode ni prispevala.
V tej zadevi tudi ne gre za primer takoimenovane nujne delegacije, na kar sicer napeljujejo tožničine navedbe v predlogu. O nujni delegaciji govorimo takrat, kadar pri krajevno pristojnem sodišču zaradi izločitev ni več nobenega sodnika, ki bi lahko odločil. Za nujno delegacijo ne zadošča le obstoj izločitvenih razlogov, ampak morajo biti ti izkazani v obliki sklepa, s katerim je bilo ugodeno zahtevi za izločitev sodnika ali sodnikov. Takšnih sklepov, ki bi se nanašali na vse sodnike Delovnega sodišča v Mariboru, v tej zadevi ni.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik ni zadostil zahtevanim formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, saj predlog za dopustitev revizije ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči vrhovno sodišče. Tožnik prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje kršilo. Predlog tožnika je po vsebini v bistvu revizija, saj v njem posplošeno nasprotuje zaključku sodišča druge stopnje o tem, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.