ZTLR člen 12. ZLNDL člen 1. Zakon o agrarnih skupnostih (1947) člen 1, 4, 6.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - zadružna lastnina - lastninjenje - pravica uporabe
Revidentka zatrjuje, da je imela pašna zadruga D. takrat, ko je bila sklenjena Pogodba, pravico uporabe na sporni nepremičnini, ki bi jo lahko prenesla na tožničinega očeta. Vendar ta njena pravna trditev ne drži. Sporna nepremičnina je, tako kot vse ostalo premoženje te pašne zadruge, že na podlagi 1. člena Zakona o agrarnih skupnostih postala splošno ljudsko premoženje. S tem premoženjem pa je na podlagi 4. člena tega zakona upravljal pristojen krajevni ljudski odbor. Odločba Okrajnega ljudskega odbora C. z dne 26. 4. 1958 je bila zato le ugotovitvena. Lastnina pašne zadruge D. je namreč prenehala že več kot deset let prej in ves ta čas je s tem premoženjem upravljal krajevni ljudski odbor. Glede na pravilo, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam, je že to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo izključno na materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, so v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP pravno nepomembni. Ker pritožnica obrazložitve glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila konkretizirano ne napada, je v tem postopku ne more izpodbiti.
vročitev tožbe s fikcijo vročitve - naslov bivališča tožene stranke - prijava spremembe naslova prebivališča - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - zamudna sodba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Ni prav, da se toženi stranki odvzame možnost obrambe oziroma pravica do izjave zgolj zato, ker je opustila svoje upravnopravne obveznosti glede prijave in odjave bivališča. Toženi stranki mora biti dana možnost, da dokaže, da na naslovu, kjer se ji je vročala pošiljka, v tistem času ni stanovala. S tem, ko je sodišče dalo prednost pravici tožeče stranke do učinkovitega pravnega varstva, je nesorazmerno poseglo v pravico tožene stranke do izjave v postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - poslovno razmerje med stranko in sodiščem - ugoditev predlogu
Drugi tehtni razlogi«, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Vrhovno sodišče je z vpogledom v AJPES ugotovilo, da je tožnica edina družbenica in prokuristka podjetja A., s katerim ima Okrožno sodišče v Kranju sklenjeno pogodbo o opravljanju zdravstvenih pregledov.
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - svoboda izražanja - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - domneva nedolžnosti - čast in dobro ime - objava prisluhov iz predkazenskega postopka - relativno javna osebnost - javni interes - novinarstvo - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Kadar pride do tehtanja pravice do svobode izražanja s pravico do zasebnosti iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhajajo naslednja merila za presojo: a) ali gre za prispevek k razpravi splošnega interesa, b) ali gre za javno osebnost oz. kakšna je njena funkcija, c) njeno predhodno ravnanje, d) način pridobivanja informacij in njihova resničnost, e) vsebina, oblika in posledice objave ter f) resnost izrečenih sankcij (kadar so novinarje zaradi objave doletele kakšne sankcije).
Novinarji toženca niso sami prisluškovali tožniku, temveč so prisluhe (ki so bi bili pridobljeni zakonito) dobili iz anonimnega vira. Pred objavo so iz pridobljenih informacij izločili vso komunikacijo, ki je zadevala zasebno in intimno življenje tožnika, in vse informacije, ki so se nanašale na kazenski postopek. Ugotovitve kažejo, da so novinarji k poročanju pristopili odgovorno ter objavili le tiste vsebine, ki so bile pomembne z vidika razprave v javnem interesu. V postopku nikoli ni bila sporna avtentičnost ali resničnost objavljene vsebine prisluhov. V posameznih člankih so novinarji celo izrecno opredelili, zakaj in v čem je podan interes javnosti, da se z objavljenimi vsebinami seznanijo. S tem so sledili standardom novinarske etike.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - oddaljenost sodišča - stroški prihoda na sodišče
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da zgolj okoliščina, da stranka po spremembi bivališča prebiva izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti. Gre namreč za pogost položaj, zato bi nasprotno stališče porušilo sistem organiziranosti pravosodja po zakonsko uveljavljenem sistemu krajevne pristojnosti. Taka druga posebna okoliščina bi lahko bila toženkin šibek socialni položaj. Vendar pa po oceni Vrhovnega sodišča delegacija pristojnosti v konkretnem primeru postopka kot celote ne bi pocenila ali poenostavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00031429
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-5, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razlaga direktive - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - monetarna politika - indični dokaz - neposreden dokaz - verodostojnost priče - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji - nova dejstva in dokazi v reviziji
Tožnikom kot povprečnim potrošnikom ni bila onemogočena racionalna oziroma preudarna odločitev v zvezi z oceno celotnega stroška najetega kredita. Ker je toženka kot strokovnjakinja na bančnem področju ob sklepanju spornih pogodb ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodben pogoj o prevzemu valutnega tveganja ne more biti nepošten v smislu 3. člena Direktive 93/13 v povezavi s 24. členom ZVPoT.
Tožnica nima pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano odločbo v delu, ki je zanjo ugodna, v obsegu, kjer pa odločitev ni postala pravnomočna, pa revizija zoper njo ni dovoljena. Tudi ni dovoljena revizije zoper dopolnilno sodbo in sklep sodišča druge stopnje, saj se z njo izpodbijajo samo zakonske zamudne obresti kot postranska terjatev in stroški postopka.
Kolikor je tožnica v predlogu za izdajo dopolnilne sodbe navajala, da sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbi zoper druge dele prvostopenjske sodbe, je bil njen predlog zavrnjen s pojasnilom, da je bilo o vsem odločeno, pri čemer pa je razvidno, da gre za razveljavitveni del odločitve, torej ne gre za pravnomočno odločitev, zoper katero bi bila dovoljena revizija (niti v povezavi z dopolnilno sodbo in sklepom).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniški pomočnik
Dolžnica, ki je zaposlena na okrajnem sodišču, opravlja delo na Centralnem oddelku za verodostojno listino, pred tem pa je delo opravljala na izvršilnem oddelku. Prav ta oddelek pa je pristojen za odločanje v izvršilni zadevi zoper dolžnico. Predlog za delegacijo pristojnosti je utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00033130
URS člen 33, 69. SPZ člen 226. ODZ paragraf 1460, 1479.
neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti v javno korist - izvajalec gospodarske javne službe - razlastitev - razlastitveni akt - dobra vera - pravni posel - odločba Ustavnega sodišča - zavrnitev revizije - dopuščena revizija
Pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem ne more pomeniti sredstva za obid prisilnih predpisov o razlastitvi in posledično ni mogoče dopustiti pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem, ki ne bi bilo dobroverno (še posebej če ne bi temeljilo na pravnoposlovni podlagi). Upoštevna je tudi odločba Ustavnega sodišča Up-849/14.
ZZZDR člen 126, 129, 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - preživnina za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca - zmožnosti zavezanca - prenehanje preživninske obveznosti za enega od otrok - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - videz nepristranskosti sodišča - zastopnik - več postopkov pred istim sodiščem - zavrnitev predloga
Dejstvo, da ima zastopnik tožeče pred pristojnim sodiščem že več postopkov, samo po sebi ne prestavlja utemeljenega razloga za določitev drugega pristojnega sodišča. Drugih okoliščin, ki bi kazale na "okuženost" razpravljajočega sodnika ali celega sodišča, toženka ne navaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - nekonkretiziranost predloga - zavrnitev predloga
Predlog Okrožnega sodišča v Murski Soboti temelji na goli okoliščini, da je tožnica zaposlena na tem sodišču. Pri tem iz predloga za prenos pristojnosti ni razvidno, v kakšni vlogi je zaposlena, kakor tudi ne, na katerem sodnem oddelku. Predlog nasploh ne podaja nobenih konkretnih okoliščin primera.
Ker je tako, Vrhovno sodišče pred seboj nima dejanskih okoliščin, na katere bi lahko oprlo prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00031427
SPZ člen 47, 47/3, 47/4. URS člen 23, 33.
nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - gradnja čez mejo nepremičnine - določitev nove meje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - investitor - nakup nepremičnine na javni dražbi - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - odškodnina za odvzem nepremičnine - kvazi odškodnina - višina odškodnine - subjektivne in objektivne okoliščine - interes udeležencev - presoja dobre vere - tržna vrednost nepremičnine - najemnina - metoda bodočih donosov - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - tržna vrednost zemljišča
V konkretnem primeru ne gre za klasičen primer gradnje na tujem svetu. Mejaša sta kupca zemljišč, na katerih je bila s strani skupnega pravnega prednika - investitorja - zgrajena sporna hiša, ki je s svojim SZ vogalom že tedaj presegla parcelno mejo za 3 m². V tem pomenu, torej kot kvazi odškodninsko posledico že zatečenega dejanskega stanja, je treba razumeti presojo primerne odškodnine iz 47. člena SPZ.
Revident je vedel, kaj kupuje, pri čemer je ključno, da je investitorju že tedaj jamčil, da ne bo oviral niti gradnje na sosednji parceli niti njene uporabe ter bo pristal na uskladitev meje "odpovedujoč se kakršnikoli odškodnini." Po mnenju Vrhovnega sodišča ni upravičen do nobene odškodnine; obstoječe dejansko stanje je le naključna posledica neizvedenih (pre)parcelacij, zatrjevana razlastitev pa navidezna. Nepravdni postopek se je tako pokazal le kot naknadna tehnična uskladitev sicer v zasnovi neproblematične čezmejne gradnje.
Ni mogoče pritrditi stališču, da se sme sodišče ob ugotavljanju in obrazlaganju obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita, sklicevati na pravnomočnost obtožnice le ob podaljšanju, ne pa tudi ob odreditvi pripora. Okoliščine odločanja sodišča so si v teh dveh situacijah, torej pri odločanju o odreditvi in o podaljšanju pripora, na moč podobne.
Odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni nezakonita. Upoštevaje navedeno v nadaljevanju pa tudi ni v nasprotju z URS ali določbami EKČP. Takšna odreditev pripora namreč obtožencu ni v ničemer v škodo, temveč mu je v korist. Sodišče je evidentno (in tudi pravilno) presodilo, da so (v trenutku odločanja) podani in izpolnjeni vsi pogoji za odreditev in uporabo pripora zoper obtoženca. Če bi pripor odredilo brez odložnega roka, bi se ta zoper obtoženca začel tudi nemudoma izvrševati.
To pa tudi pomeni, da bi bil obtoženec iz zanj bolj ugodnega režima, premeščen v manj ugoden, strožji režim. Njegov status obsojenca bi se spremenil v status pripornika, tem pa niso omogočene ugodnosti, ki jih lahko uživajo obsojenci na prestajanju kazni zapora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00031521
ZZK-1 člen 5, 10. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - nakup nepremičnine na javni dražbi - predmet prodaje - zemljiškoknjižni vložek - delitev parcel - vpisi v zemljiško knjigo - plomba v zemljiški knjigi - poočitev delitve parcele - začetek učinkovanja vpisov - načelo vrstnega reda
Revizija se dopusti glede vprašanja, od katerega trenutka učinkuje poočitev delitve parcele.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost postopka - pospešitev postopka - izvedba dokazov - isti historični dogodek - enako dejansko stanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - nižji stroški pravdnega postopka
Vrhovno sodišče pritrjuje tožnikovi tezi o stroškovno učinkovitejši izvedbi postopka pred ljubljanskim sodiščem. Izpostavljeni sodišči sta sicer razmeroma blizu, a ob pregledu procesnega stanja spisa ni dvoma, da gre po vsebini za presojo istega historičnega dogodka. Celoten dokazni postopek bo osredotočen na skupno problematiko otrokovega šolanja, v ta namen pa bodo v obeh postopkih kot potencialno združenih pravdah podvojeni tudi izvedeni dokazi z zasliševanjem strank oziroma prič.
OZ člen 360. ZPP člen 214, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 23.
dopuščena revizija - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - prerekanje - trditveno breme - nesporna dejstva - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - obstoj pravnomočne sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali mora upnik v pravdi prerekati ugovor zastaranja, če naj se ta ugovor zavrne,
- ali je v okviru trditvenega bremena pravdne stranke, da ponavlja trditve o odločilnih dejstvih, ki jih v pravdi navaja že nasprotna stranka in so med pravdnima strankama nesporne,
- ali zastaranje terjatve teče v času, dokler je med upnikom in dolžnikom v veljavi pravnomočna sodba, po kateri je izključen temelj za njeno plačilo.
URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 33, 33/1, 33/1-2, 36, 36/1, 36/1-4, 40, 40/1.
soglasje za podaljšanje obratovalnega časa za gostinski obrat - zavrženje predloga za obnovo postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi varstva človekovih pravic - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - drugo učinkovito sodno varstvo - redni upravni spor - zavrnitev pritožbe
Zoper izpodbijani sklep tožene stranke, s katerim je bil zavržen predlog tožnika za obnovo postopka izdaje soglasja za podaljšani obratovalni čas, je dovoljen upravni spor po 2. členu ZUS-1. To pa pomeni, da subsidiarnega upravnega spora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 4. členu ZUS-1 zoper navedeni upravni akt ni mogoče voditi in v njem odločiti.
URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 8, 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3, 93, 93/1.
upravni spor - ponovitev dokazov, že izvedenih v upravnem postopku - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - načelo neposrednosti - enako varstvo pravic - obrazloženost sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - denacionalizacija - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - kulturna dejavnost - namenska raba prostora - dopuščena revizija
Dokaznega predloga ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker je bil ta dokaz že izveden v upravnem postopku. Upravno sodišče namreč na podlagi tožbenih navedb preverja tudi pravilnost dejanskega stanja, ki ga je ugotovil upravni organ. Tega pa ne preverja le z dokazi, ki v upravnem postopku niso bili izvedeni, saj je lahko dejansko stanje nepravilno ugotovljeno tudi kadar temelji na zmotni dokazni oceni v upravnem postopku izvedenih dokazov. Če se pomanjkljivost dejanskega stanja kaže kot napačna presoja v upravnem postopku izvedenih dokazov, pa je treba zaradi načela neposrednosti na glavni obravnavi ponoviti njihovo izvedbo. Že zato zgolj dejstvo, da je bil dokaz izveden v upravnem postopku, torej tudi po drugem odstavku 51. člena ZUS-1, ni zadosten razlog za zavrnitev predloga, naj sodišče ta dokaz izvede tudi v upravnem sporu.
Sodišče ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo na kontradiktorni glavni obravnavi (vnaprejšnja dokazna ocena).
Razlaga, po kateri bi bilo mogoče dokazni predlog zavrniti zgolj zato, ker je bil dokaz izveden pred upravnim organom, nima podlage ne v določbah ZPP ne v določbah ZUS-1.