ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 39, 39/3, 73, 73/2, 73/4, 97, 97a. ZFPPIPP člen 264.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zahtevek za vračilo presežka ddv - pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca - stečaj davčnega zavezanca - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota - odločba Ustavnega sodišča
Če se zoper revidenta v obravnavanem trenutku ne bi vodil stečajni postopek, bi davčni organ, upoštevaje četrti odstavek 73. člena ZDDV-1, lahko pobotal revidentovo terjatev do države z njegovo obveznostjo in posledično zavrnil zahtevek za vračilo davka. Po začetku stečajnega postopka pa je takšen modsebojen pobot terjatev, ki so nastale pred in tistih, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP izrecno prepovedan, zato bi morala tožena stranka pri odločitvi o revidentovem zahtevku za vračilo presežka upoštevati 264. člen ZFPPIPP. Gre za odraz pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov v stečaju, zaradi česar je dopustnost pobota v stečaju izjema, ki mora biti v zakonu izrecno določena. Ob odsotnosti posebne ureditve, s katero bi zakonodajalec v postopkih zaradi insolventnosti drugače uredil pobot davčnih obveznosti s terjatvami iz naslova popravkov DDV, po presoji revizijskega sodišča tudi za tovrstne obveznosti velja splošna prepoved pobota, ki je ne izključuje niti ureditev 97. oziroma 97.a člena ZDavP-2. Ker gre torej za drugačne okoliščine kot v zadevah X Ips 33/2016 in X Ips 385/2015 je Vrhovno sodišče presodilo, da tožena stranka v primeru, kot je obravnavani, nima pravne podlage za zavrnitev vračila presežka DDV. Sodišče prve stopnje je po navedenem napačno uporabilo materialno pravo. Enako kot tožena stranka v drugostopenjski odločbi (ki je svojo odločitev oprla na 261. člen ZFPPIPP) je napačno opredelilo trenutek nastanka revidentovih terjatev in posledično pobot napačno presodilo kot dopusten.
ZPP člen 206, 206/4. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 10, 11.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - zavrnitev predloga - vojska - dodatek za vodenje in poveljevanje - dodatek za nevarne naloge - dodatek za posebne pogoje dela
Ker je pravna narava dodatkov, ki so izpostavljeni v predlogu, različna in so bile v sporih, ki jih je obravnavalo višje sodišče, različne tudi dejanske podlage, vprašanja pravice do dodatkov ni mogoče reševati v vseh primerih na enak način. Različne odločitve v takem primeru ne pomenijo neenotne sodne prakse.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
spor o pristojnosti - izobraževanje delavcev - neizbira kandidata - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da je tožena stranka, pri kateri je bil zaposlen tudi tožnik, objavila interni natečaj za napotitev javnih uslužbencev policije na izobraževanje in delavce pozvala k podaji prijav. Na interni natečaj se je prijavil tudi tožnik, ki ni bil izbran. Iz tega razloga vtožuje od tožene stranke odškodnino za nepremoženjsko škodo. Gre za spor za plačilo odškodnine med tožnikom kot javnim uslužbencem (torej delavcem) in toženo stranko kot delodajalcem zaradi neizbire na internem natečaju za izobraževanje. Ta spor je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato je za odločanje o njem glede na točko b) prvega odstavka 5. člena ZDS-1 pristojno delovno sodišče.
Glede na 17/2. člen ZPP za določitev stvarne pristojnosti ni pomembno, da se tožnik pri uveljavljanju svojega tožbenega zahtevka sklicuje na 26. člen Ustave RS oziroma na 148. člen OZ, saj te navedbe ne spadajo v okvir opredelitve kompetenčnega stanja. Sodišče na pravno podlago, ki jo navajajo stranke, ni vezano, zato tudi navedba pravne podlage v tožbi nima vpliva na stvarno pristojnost sodišča.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni navedel spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče. Prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno. V predlogu tudi ni navedel nobene odločbe Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala odločitev sodišča druge stopnje, niti odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega oziroma Vrhovnega sodišča. Predlog je po vsebini revizija, saj v njem izraža nestrinjanje z zaključki sodišč druge in prve stopnje o pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in o izpolnjevanju pogoja iz člena 109/1 ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje sporna vprašanja rešilo nezakonito (v predlogu sodbe sodišča druge stopnje sploh ne omenja), oziroma zakaj je zmotno uporabilo materialno pravo. Poleg tega ni navedel nobene odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega sodišča oziroma na neenotno sodno prakso Vrhovnega sodišča.
ZPP člen 367a, 367a/2, 377, 384, 384/1, 384/4, 394. ZPP-E člen 125, 125/3.
dovoljenost revizije - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - uporaba pravil novele ZPP - novela ZPP-E - procesne predpostavke - vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje revizije
Predmet revizije v obravnavani zadevi je odločba, s katero je bil pravnomočno končan obnovitveni postopek: napaden je sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen prvostopenjski sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka. Za uporabo procesnega predpisa v postopku pred Vrhovnim sodiščem je odločilen trenutek izdaje prvostopenjskega sklepa. Ta je bil izdan 1. 6. 2018, kar je po začetku uporabe novele ZPP-E, ki se uporablja od 14. 9. 2017. Zato je tudi v tem revizijskem postopku treba uporabiti ZPP, kot velja po uveljavitvi novele ZPP-E.
ZPP člen 367b, 367b/1, 377. ZMed člen 39, 39/4, 44, 44/2.
postopek po ZMed - objava popravka po ZMed - dovoljenost revizije - novela ZPP-E - zakonska analogija - metode razlage predpisa - predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije
Položaj, v katerem rok za vložitev revizije na podlagi določb ZMed ni neposredno urejen, se v bistvenem ujema s položajem, ki je neposredno urejen s prvim odstavkom 367.b členom ZPP (rok za vložitev predloga za dopustitev revizije), saj gre pri obeh primerih za to, da stranka razpolaga s pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki jo želi izpodbiti z izrednim pravnim sredstvom; to pa je hkrati tudi cilj, h kateremu sta usmerjeni vlogi iz primerjanih položajev (dovoljena revizija in predlog za dopustitev revizije). Položaja se torej razlikujeta zlasti v tem, da je vloga iz prvega položaja (predlog za dopustitev revizije) pogoj (seveda nujni, ne pa tudi zadostni) za vložitev pisanja iz slednjega položaja (revizije). Ta razlika ni bistvena in ne onemogoča analogne uporabe prvega odstavka 367.b člena ZPP.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - alternativna dispozicija - obstoj utemeljenega suma
Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 stori (i) kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju, ali (ii) kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem. Ker gre za alternativno določene zakonske znake kaznivega dejanja, kumulativna uresničitev vseh zakonskih znakov ni nujna predpostavka obstoja kaznivega dejanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v izvršilnem postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Po praksi Vrhovnega sodišča drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi dejstvo, da je stranka postopka sodnik na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniški pomočnik
Okoliščina, da je predlagateljica kot sodniška pomočnica zaposlena na Okrajnem sodišču v B., ki na prvi stopnji odloča v obravnavani zadevi, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
krajevna pristojnost - izvršilni postopek - spor o pristojnosti - stalno bivališče dolžnika - opredelitev prebivališča dolžnika v predlogu za izvršbo
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s samoiniciativnimi poizvedbami v Centralnem registru prebivalstva. Za odločitev o krajevni pristojnosti je tako odločilen samo dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00032050
ZSpo člen 17, 64. ZPP člen 367a, 367a/2.
dopuščena revizija - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - ničnost prodajne pogodbe - dobra vera - nepremičnine v družbeni lastnini - lastninjenje športnega objekta - športno društvo - športni objekt - smučarska koča - pomožni objekt
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da objekt, ki ga je zgradil tožnik na spornih nepremičninah (tj. smučarska koča), ne predstavlja športnega objekta v skladu z določili 17. in 64. člena Zakona o športu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - sodnik kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnica sodnica okrajnega sodišča, ki spada pod pristojno okrožno sodišče, do 1. 6. 2019 pa je bila sodnica okrajnega sodišča, ki se nahaja v isti sodni stavbi kot pristojno okrožno sodišče, glede na povezanost sodnikov pristojnega okrožnega sodišča s tožnico in majhnost sodišč predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko v tej zadevi, kjer tožnica zahtevek uveljavlja na podlagi določil ZZZDR o skupnem premoženju pravdnih strank, okrnjen videz nepristranskosti.
javni razpis - pogodba za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti
Upravni postopek, ki teče na podlagi javnega razpisa in ki ob izpolnitvi razpisnih kriterijev lahko pripelje do sklepa o izbiri, je treba ločiti od sklenitve pogodbe o sofinanciranju. Z uspehom na javnem razpisu prijavitelj pridobi možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki sicer vsebuje določene javnopravne elemente, vendar pa se zanjo (ob odsotnosti posebne ureditve) uporabljajo določbe splošnega pogodbenega prava, torej OZ.
Prenehanje pogodbe ne more nastopiti zaradi neznatnih, nepomembnih razlogov. Zmotno je stališče revizije, da uporaba 110. člena OZ postavlja v neenakopraven položaj prijavitelje, ki na javnem razpisu niso bili izbrani. Okoliščine, ki so kasneje nastopile v izpolnitveni fazi pogodbe, na postopek javnega razpisa in izbiro niso niti niso mogle vplivati.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - odškodninski spor - poškodba smučarja - odgovornost upravljavca smučišča
Svoje odločitve, zakaj dodatnih dejstev ne more ugotoviti in še spornih vprašanj presoditi samo na pritožbeni obravnavi, sodišče druge stopnje ni obrazložilo. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da zahteva po obrazložitvi ni pretirana, pravzaprav je celo nujna zaradi presoje, ali vrednotenje v luči pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pritožbenemu sodišču narekuje, da ravna v skladu z izhodiščnim pravilom (dokončno odločitvijo) ali pa v skladu z izjemnim pravilom (razveljavitvijo).
dopuščena revizija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - plačilo stroškov institucionalnega varstva - pristojnost - civilnopravno razmerje - upravnopravno razmerje - sodna pristojnost - upravna pristojnost
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali odločba tožeče stranke o sprejemu tožene stranke na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda predstavlja odločitev o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, v okviru katere bi tožeča stranka morala odločiti tudi o plačilu socialno-varstvenih storitev,
2. ali plačilo za socialno-varstvene storitve oziroma oskrbo v konkretnem primeru predstavlja upravnopravno ali civilnopravno razmerje in ali gre posledično za upravno ali za sodno pristojnost.