ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZDen člen 15, 15/1, 60, 60/3.
ničnost odločbe - odločba iz sodne pristojnosti - denacionalizacija - pravni naslednik upravičenca do denacionalizacije
Četudi je pravno vprašanje obstoja pravnega nasledstva morda upravni organ rešil napačno, to ne pomeni, da je bilo zato z odločbama, izdanima v postopku denacionalizacije, odločeno o zadevi iz sodne pristojnosti v smislu 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila zahtevek za vračilo plačanega zneska po odločbi in da je bila njena vloga s sklepom zavrnjena. Zoper ta sklep ni bilo pritožbe in je torej postal pravnomočen. S tem pa je nastala situacija iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ko je izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje oziroma pravna podlaga pa se od odločitve o tožnikovi prvi zahtevi za vračilo plačanega zneska do vložitve druge zahteve nista spremenila.
dostop do informacij javnega značaja - podatki, s katerimi organ razpolaga
Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacije, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca.
ZUP člen 43. ZVO-1 člen 73. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata člen 4, 33.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Ker podzakonski predpis določa vplivno območje bioplinarn, tožeča stranka pri ugotavljanju pravnega interesa ne bi smela izhajati izključno iz vplivnega območja, kot ga je prikazal investitor v elaboratu o vplivnem območju (ki je omejeno zgolj na zemljišče, na katerem bioplinarna stoji), temveč bi morala presoditi pravni interes tudi ob upoštevanju določb Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata.
Nagrado in stroške odvetnice za opravljeno brezplačno pravno pomoč je sicer res odmeril organ za brezplačno pravno pomoč o okviru zadeve, v kateri je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, vendar to še ne pomeni, da so zaradi tega ti izdatki postali stroški postopka, v katerem je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. ZBPP je namreč vračilo stroškov, izplačanih iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči, samostojno uredil, v okviru navedene ureditve pa je mogoče skladno z navedenim zakonom razlagati tudi situacijo, kot je obravnavana, ko je tožnik umaknil tožbo in je sodišče postopek ustavilo, saj bi v takem primeru moralo pravdno sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na določbe procesnega zakona, odločiti o stroških brezplačne pravne pomoči. Tako glede vračila teh sredstev ni mogoče uporabiti določbe 113. člena ZUP, na katero se sklicuje tožena stranka v izpodbijanem sklepu.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku - smrt vlagatelja zahteve za denacionalizacijo
Tožnica bi za upravičenost vložitve obnovitvenega predloga na podlagi 9. točke 260. člena ZUP morala izkazati določeno razmerje, urejeno z materialnim predpisom, do predmetne denacionalizacijske zadeve. V svojem predlogu pa pravni interes za udeležbo v postopku opira na dejstvo, da je dedinja po pokojnem vlagatelju zahteve za denacionalizacijo. Tožnica torej neposrednega pravnega interesa izhajajočega iz materialnega predpisa, da bi morala biti stranka v postopku denacionalizacije (člen 60. ZDen) v času do izdaje prvostopne odločbe ne izkazuje, saj je vlagatelj zahteve za denacionalizacijo (ki je bil glede na določbo 60. člena ZDen stranka postopka) v času izdaje odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovi zahtevi, bil živ ter je tudi po skrbnici za posebni primer prejel odločbo in vložil zoper njo pritožbo.
ZMZ člen 2, 26, 27, 27/1, 27/1-2, 27/1-4, 27/5, 27/8, 28, 28/1, 28/1-3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - ocena verodostojnosti prosilca - obrazložitev odločbe
Tožena stranka bi lahko ugotovila, da kljub povezavi med preganjanjem in razlogi za preganjanje, tožnik ne izpolnjuje statusa begunca, če bi izpeljala prepričljivo oceno neverodostojnosti tožnika. Vendar tega ni naredila.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Sodišče soglaša s tožnikom, da je nepresojeno ostalo dejansko stanje, ki kaže, da je G.G. izpolnjeval pogoj po 1. točki drugega odstavka 230. člena LAG, iz katere izhaja, da so izpolnjeni pogoji za uveljavljanje izgnanske škode, če je oškodovanec oziroma dedič oškodovanca pridobil stalno prebivališče na območju veljavnosti Zvezne ustave ali Zahodnega Berlina v šestih mesecih po datumu, s katerim je zapustil pod tujo upravo obstoječe Nemške vzhodne teritorije.
ZDavP-2 člen 63, 63/2. ZDoh-2 člen 93, 94, 97, 99, 132.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - vrednost kapitala ob odsvojitvi
Zakonska podlaga za določitev vrednosti kapitala ob odsvojitvi je vsebovana v določbah 99. člena ZDoh-2, po katerih se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost ob odsvojitvi. Šele v primeru, če vrednost ni razvidna iz pogodbe, ali v primeru, če iz pogodbe ali drugih dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vračilo davka
ZDoh-2 nima določb o možnosti oziroma posebnih pogojih, po katerih bi bilo mogoče zahtevati vračilo plačane dohodnine od dobička iz kapitala. Zato tudi sodišče, enako kot drugostopni davčni organ meni, da so podlaga za vračilo dohodnine, ki ga zahteva tožnica, lahko le določbe 97. člena ZDavP-2, ki se nanašajo na vračilo davka. Po teh določbah pa je predpostavka za vračilo preveč plačanega davka pravnomočna odločba, s katero je ugotovljena nižja davčna obveznost ali pa odprava izdane odmerne odločbe, kar pomeni, da plačanega davka od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine ni mogoče vrniti, če ni bila pred tem odpravljena odločba o odmeri tega davka.
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - kršitev pravil revidiranja - revidiranje računovodski izkazov - zaloge nedokončane proizvodnje - mednarodni standardi revidiranja - vrednost nepremičnin
Neutemeljeni so tožnikovi očitki o kršitvi določbe drugega odstavka 140. člena ZRev-2. Iz upravnega spisa je namreč razvidno, da je podana identiteta očitanih kršitev in bistvenih dejstev v odločbi o začetku postopka za izrek opomina s končno odločbo. Bistvo očitkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem se ves čas postopka nanaša na neustrezno preveritev treh postavk v bilanci stanja, in sicer vrednosti zalog nedokončane proizvodnje, naložbenih nepremičnin ter vrednosti dolgoročnih finančnih naložb. Pri očitkih, da tožnik ni pridobil zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov, Agencija vztraja tudi v izpodbijani odločbi, v kateri pa dodatno opredeli kršitve glede na pojasnila, ki jih je dal tožnik v svoji izjavi zoper odločbo o začetku postopka, in odgovori na njegove navedbe.
Revizijska pravila predstavljajo zapisana pravila stroke, ki jih je treba razlagati kot celoto. To, da gre za pravila stroke, pa na drugi strani pomeni, da je sodni nadzor nad normativno konkretizacijo posameznih revizijskih pravil nujno zadržan. V dvomu mora imeti odločilno vlogo pri razlagi sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja.
Tožnik v tožbi sicer obširno obrazlaga način preveritve vrednosti zalog, pri čemer mu tožena stranka v odločbi in ponovno v odgovoru na tožbo pravilno pojasni, da bi moralo oceno čiste iztržljive vrednosti zalog v skladu s SRS pripraviti poslovodstvo, in sicer na čim bolj zanesljivih dokazih. Da preveritev (le) obstoja in lastništva nepremičnin, ki predstavljajo zaloge, ni zadostno za pripravo takšne ocene, se strinja tudi sodišče. Čista iztržljiva vrednost je po SRS 4.35 n) ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, znižana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo. V zvezi s stroški, vezanimi na pripravo gradbenih projektov, se sodišče strinja s tožnikom, da ni naloga revizorja poglobljeno ocenjevanje možnih/hipotetičnih stroškov, vendar pa bi moral tožnik s strani poslovodstva predložene podatke ustrezno preveriti in oceniti ter postopke dokumentirati v skladu z določbami MSR, česar pa ni storil.
ZDavP-2 člen 288. ZDoh-2 člen 5, 41, 136. Mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjena med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo člen 15, 19, 19/1, 19/3, 19/5.
Glede na dejstvo, da je pritožnik dohodek prejel iz zaposlitve daljše od dveh let v obdobju od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2014 na Univerzi na Mainzu kot raziskovalec, se ta dohodek ne obravnava po prvem odstavku 19. člena Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo, temveč v skladu s tretjim odstavkom 19. člena po 15. členu, to je kot odvisne osebne storitve. Glede na to, da je tožnik slovenski rezident, ki je v v letu 2013 delo opravljal v Nemčiji, imata po navedeni določbi mednarodne pogodbe pravico do obdavčitve dohodka tako Nemčija kot Slovenija.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - upravičenec do denacionalizacije
Drugi odstavek 10. člena ZDen vsebuje negativno definicijo denacionalizacijskega upravičenca: četudi oseba izpolnjuje pogoje za denacionalizacijo (predpisane v 9. - 15. členu ZDen), ni upravičena do vrnitve podržavljenega premoženja, kot to ureja ZDen, če so podane druge pravne podlage za odškodovanje. Navedena določba torej izključuje denacionalizacijo za osebe, ki bi sicer po določbah ZDen bile upravičene do denacionalizacije, ker so za podržavljeno premoženje dobile ali imele pravico dobiti odškodnino od tuje države. FIP (in na njegovi podlagi sprejeti izvedbeni akti) je lahko podlaga za izključitev osebe iz denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen, če je seveda na podlagi določb te pogodbe oseba - bivši lastnik oziroma njegov pravni naslednik pridobila oziroma imela pravico pridobiti odškodnino za premoženje, podržavljeno (odvzeto) v Sloveniji.
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru FIP), pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala. Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen.
prispevki za socialno varnost - delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - upravičenci do delne oprostitve plačila prispevkov - samozaposleni - datum vpisa v register
Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob prvem vpisu v register je bila uvedena z uveljavitvijo ZPIZ-2. Določba, ki oprostitev uvaja, se uporablja od 1. 7. 2013. Ker je namen delne oprostitve v zmanjšanju obremenitev samozaposlenih oseb ob začetku opravljanja dejavnosti ter spodbujanje podjetništva, se delna oprostitev prizna samo samozaposlenim, ki so prvi vpis opravili po 1. juliju 2013. Gre namreč za določbo, s katero se posameznike spodbuja k samostojnim oblikam podjetništva in je torej namenjena bodočim podjetnikom.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 28, 28/1. URS člen 18, 21, 21/1, 22, 23, 27, 34. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov člen 6, 37, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/4. ZIKS-1 člen 239, 239/1.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - pravica do osebnega dostojanstva - kazenski postopek - glavna obravnava v kazenskem postopku - prisilna sredstva - vklepanje - policijsko spremstvo - rok za vložitev tožbe zaradi kršitve človekovih pravic
Ne drži, da je bil tožniku pripor odrejen le zaradi ponovitvene nevarnosti, temveč tudi zaradi begosumnosti, kar pa je bila ena izmed ostalih okoliščin za sprejetje opisane varnostne ocene za tožnika in izdajo odredbe o spremstvu. To pa tudi pomeni, da toženka pri izdaji odredbe o spremstvu, ki je bila potem tudi realizirana pri vsaki privedbi oziroma prevozu od zavoda do sodišča, ni ravnala arbitrarno, temveč v skladu z določbami navedenega Pravilnika in torej sorazmerno ter ob upoštevanju pravno relevantnih okoliščin glede na citirani predpis. Tožnik v tožbi tudi ne opisuje subjektivnih občutkov zaradi opisanega ravnanja pravosodnih policistov med prevozi oziroma privedbami, temveč o občutkih, ki jih je doživljal sicer zaradi opisane privedbe, ob samem prihodu v sodno dvorano oziroma v sodni dvorani med trajanjem narokov za glavno obravnavo.
V zvezi s prevozi na sodišče in uporabljenimi prisilnimi sredstvi tožnik izpostavlja še sodbo ESČP v zadevi Ramishvili in Kokhreidze proti Gruziji, in ponovi svoje navedbe, s katerimi želi izpodbiti okoliščine, ki so bile razlog za uporabo prisilnih sredstev v obravnavanem primeru, tj. da tožnik ni bil pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, da je prostovoljno prišel v Slovenijo, da je bil zoper njega odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki jih pa sodišče šteje za izpodbite glede na podatke spisa in zato tudi ne more upoštevati citirane odločitve ESČP kot relevantne za obravnavani primer.
Spoštovanje ustavnih pravic, ki gredo obtožencu v kazenskem postopku med glavno obravnavo, zagotavlja sodnik oziroma predsednik senata, ki vodi postopek glede na določbe ZKP. Tožnik bi tako lahko tekom obravnave uveljavljal zatrjevane posege v svoje ustavne pravice, prav tako bi jih lahko uveljavljal tudi v pritožbenem postopku zoper sodbo kazenskega sodišča.
ZMZ člen 10, 51, 51/, 51/1-2, 51/5, 55. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - begosumnost - začasna odredba
Omejitev gibanja je zakonit ukrep, ki ga lahko pristojni organ izreče prosilcu za mednarodno zaščito, če so izpolnjeni v Ustavi in v ZMZ predpisani pogoji.
Tožnik je prestopil hrvaško-slovensko mejo v noči od 12. 2. na 13. 2. 2016 ter da je bil iz avstrijske meje (Šentilj) s strani avstrijskih organov vrnjen Sloveniji v noči od 13. 2. na 14. 2. 2016. Tožnik je svojo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito podal dne 25. 3. 2016, istega dne pa mu je bila vročena tudi odločba o vrnitvi. Tožnik se je več kot mesec dni nahajal v Sloveniji, res je, da sicer v Centru za tujce v Postojni, kjer pa so na voljo uradne osebe, ki bi, če bi tožnik to zahteval, sprejele njegovo prošnjo za mednarodno zaščito. Ni utemeljen razlog, da prošnje ni podal zaradi nerazumevanja jezika. Če bi zahteval bi tolmačka prav gotovo dobil, saj gre za temeljno pravico prosilca (10. člen ZMZ).
V trenutku, ko mu je bila vročena odločba o vrnitvi, se je tožnik odločil za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Pojasnil je, da je bila njegova ciljna država Nemčija, kjer ima prijatelje. Vse navedeno potrjuje znatno nevarnost, da bi lahko pobegnil pred zaključkom postopka za mednarodno zaščito.
odmera davka v posebnih primerih - davčni inšpekcijski nadzor - ocena davčne osnove - povprečna stopnja dohodnine enoletnih dohodkov - dokazovanje
Davek se po petem odstavku 68. člena odmeri po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, v katere se vključujejo tako napovedani kot tudi nenapovedani dohodki. Ker se po tej določbi nepojasnjen porast premoženja lahko (in praviloma) ugotavlja za več let skupaj in ker v takih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti, kateri dohodki odpadejo na posamezno davčno obdobje, šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.
Svoje trditve v davčnem postopku zavezanec za davek dokazuje praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi skladno z zakonom, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Vendar pa pravica stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov ne pomeni, da ima pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če davčni organ razumno oceni, da predlagani dokaz materialnopravno ni relevanten ali da je za ugotovitev določenega dejstva neprimeren, dokazni predlog zavrne. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena in ne sme temeljiti na vnaprejšnji dokazni oceni, o kateri govorimo v primeru, če organ predlaganemu dokazu (že vnaprej) odreče verodostojnost, ne da bi ga sploh izvedel.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem psa - skrb za psa
Glede na dejansko situacijo, ko tožnik ni bil v domovini oz. je v tujini za daljše časovno obdobje zaprt, pristojni inšpektor v 3. alineji 43. člena ZZZiv ni imel podlage, da izreče začasni ukrep odvzema živali. Ukrep trajnega odvzema psov je bil izrečen ravno iz razloga, ker za psa ni bilo poskrbljeno, sam tožnik pa zaradi svoje odsotnosti tudi ni mogel zagotoviti, da bo v ustreznem času za živali lahko poskrbel oz. da bi to lahko storil drug v njegovem imenu.
ZEKom-1 člen 147, 147/1, 147/6, 147/7. Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
zaupnost komunikacij - snemanje komunikacij - snemanje in shranjevanje komunikacij - varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij - zaupnost komunikacij
Ker je toženka po izvedbi ugotovitvenega postopka ugotovila, da tožnica snema vse telefonske klice na telefonsko številko za pomoč uporabnikom neselektivno in brez predhodne seznanitve strank o namenu snemanja in trajanju hrambe posnetka, je pravilno naložila tožnici prepoved snemanja in shranjevanja telefonskih pogovorov, ki ne zagotavljajo dokaza o tržni transakciji ali ki ne pripeljejo do sklenitve, spremembe ali prenehanja določenega poslovnega razmerja in prepoved nepovratnega izbrisa vseh hranjenih telefonskih pogovorov, ki nimajo opredeljene vsebine.
ZDavP-2 člen 2, 141, 141/5. ZIN člen 28. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - ponovni davčni inšpekcijski postopek - ne bis in idem - učinek pravnomočnosti odločbe
Ustavitev postopka nima nobenih učinkov zunaj konkretnega postopka, saj ne ustvarja učinka pravnomočnosti niti v pozitivnem smislu pravnomočne odločitve o pravicah oziroma obveznostih, niti v negativnem smislu po načelu ne bis in idem. Z ustavitvijo postopka v konkretnem primeru se pravni položaj tožnika ni v ničemer spremenil. Zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ustavitev postopka tožnika ne varuje pred možnostjo, da bi v isti zadevi ne prišlo do ponovne uvedbe postopka. Izdaja sklepa prvostopnega davčnega organa, s katerim je bil davčni inšpekcijski postopek pravnomočno ustavljen, nato uveden ponovni davčni inšpekcijski postopek, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba za deloma isto obdobje, ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari.