ZUP člen 43. ZVO-1 člen 73. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata člen 4, 33.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Ker podzakonski predpis določa vplivno območje bioplinarn, tožeča stranka pri ugotavljanju pravnega interesa ne bi smela izhajati izključno iz vplivnega območja, kot ga je prikazal investitor v elaboratu o vplivnem območju (ki je omejeno zgolj na zemljišče, na katerem bioplinarna stoji), temveč bi morala presoditi pravni interes tudi ob upoštevanju določb Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata.
dostop do informacij javnega značaja - podatki, s katerimi organ razpolaga
Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacije, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Zaradi napačne uporabe materialnega prava obnova postopka po določbi 260. člena ZUP ni možna. Sodišče pritrjuje toženi stranki tudi glede razlogov v zvezi z zavrnitvijo predloga za obnovo postopka v drugi izpodbijani odločbi, saj akti sodišč, ki jih je tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka navajala kot nova dejstva in nove dokaze, ne predstavljajo obnovitvenega razloga niti po 1. niti po katerikoli drugi točki 260. člena ZUP.
sodnik - hitrejše napredovanje - zahteva za presojo ustavnosti - odločitev ustavnega sodišča - nadaljevanje postopka - umik tožbe
Ustavno sodišče je o zahtevi tega sodišča za presojo ustavnosti odločilo dne 17. 3. 2016, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka v tem upravnem sporu.
Tožnica je z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 5. 4. 2016, tožbo umaknila. V skladu s prvim odstavkom 34. člena US-1 lahko tožnik tožbo umakne brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Če se tožba umakne, se po določbi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavi.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Posplošene navedbe tožnice, da se je njen mož o vrnitvi v Slovenijo telefonsko pozanimal leta 1997, ko je klical na Veleposlaništvo RS v Sarajevu in spraševal kako bi se družina (z njo tudi tožnica) lahko vrnila v RS, a so mu tam povedali da se ne morejo vrniti, brez navedbe nekih drugih konkretnih ravnanj, da se je poskušala vrniti, so premalo, da bi tožnica z njimi izkazala razlog upravičene odsotnosti za drugo petletno obdobje po obdobju prve petletne upravičene odsotnosti.
V obravnavani zadevi je glede tega, komu bo mladoletni otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, zadeva, ki je v pristojnosti sodišča. Vendar pa tu ne gre za takšno predhodno vprašanje, da bi organ o tem odločal v upravnem postopku. Gre predvsem za to, ali je toženka pravilno ugotovila, da za otroka (začasno) skrbi njegova mati in ne tožnik. Sodišče ocenjuje, da je dokazna ocena, da mladoletni otrok, ki ga je tožnik vpisal na vlogo, dejansko živi pri materi, pravilna ter je posledično pravilna uvrstitev tožnika na 595. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe ter glede na njegov dohodek na listo A oziroma na podlisto A2.
ZFDO člen 15, 19. ZLS člen 33, 33/6. ZUS-1 člen 2, 7, 7/3, 36, 36/1, 36/1-6.
nadomestilo plače po prenehanju funkcije župana - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o nobeni pravici tožeče stranke, niti ne o njeni neposredni, na zakon oprti pravni koristi, saj je bilo odločeno o pravici druge osebe in sicer upravičenca, ki bi tudi edini, glede na določbo 19. člena ZFDO, zoper odločitev organa lahko vložil ugovor.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 387, 390, 390/1, 408, 408/2.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - osebni stečaj - odpust obveznosti - prispevki za socialno varnost - učinek sklepa o odpustu obveznosti na prispevke - samostojni podjetnik posameznik
V zadnjem popravljenem sklepu so izrecno navedene terjatve, za katere sklep o odpustu ne učinkuje, med njimi pa niso navedene terjatve, ki so predmet izpodbijanega sklepa. Pri teh obveznostih iz naslova prispevkov namreč ne gre za obveznosti iz naslova prispevkov, ki bi jih moral tožnik plačati hkrati z izplačili delavcem in na katere sklep o odpustu obveznosti ne bi učinkoval. Tožnik ni imel nikoli zaposlenih delavcev in zato ni bil nikoli zavezan za plačilo teh prispevkov. V konkretnem primeru gre za prispevke za socialno varnost za zasebnike in torej za tožnika kot s.p. osebno. Ti prispevki pa niso prispevki iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP oziroma iz 390. člena ZFPPIPP in zato odpust obveznosti za terjatve iz tega naslova nedvomno učinkuje.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem psa - skrb za psa
Glede na dejansko situacijo, ko tožnik ni bil v domovini oz. je v tujini za daljše časovno obdobje zaprt, pristojni inšpektor v 3. alineji 43. člena ZZZiv ni imel podlage, da izreče začasni ukrep odvzema živali. Ukrep trajnega odvzema psov je bil izrečen ravno iz razloga, ker za psa ni bilo poskrbljeno, sam tožnik pa zaradi svoje odsotnosti tudi ni mogel zagotoviti, da bo v ustreznem času za živali lahko poskrbel oz. da bi to lahko storil drug v njegovem imenu.
Aktivni družbenik je tisti, ki bi kot v konkretnem primeru, ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, moral sprejeti, ali v rokih določenih z zakonom, predlagati začetek stečajnega postopka, pa tega ni storil. Ni sporno, da tožnik kot družbenik izbrisane družbe A. d.o.o. in njen prokurist ni izkazal, da bi sprejel kakršenkoli ukrep, ki bi ga moral, da bi izpodbil zakonsko domnevo aktivnega družbenika. Posledično je s tem po zakonu nastopila solidarna odgovornost za obveznosti izbrisane družbe do upnikov. Opustitev dolžnih ukrepov te dolžnosti tožeče stranke ne odveže, tudi ne s sklicevanjem na neurejene razmere, ki naj bi vladale v omenjeni družbi oziroma z zatrjevanjem, da je vse posle v izbrisani družbi vodil C.C. Gre za zatrjevanje okoliščin, ki sodijo v subjektivno sfero posameznika in ki bi, če bi bile resnične, prav tako terjale aktivnosti tožnika v smislu urejanja zatrjevanih neurejenih razmer v družbi, kjer je bil tožnik prokurist in družbenik.
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - kršitev pravil revidiranja - revidiranje računovodski izkazov - zaloge nedokončane proizvodnje - mednarodni standardi revidiranja - vrednost nepremičnin
Neutemeljeni so tožnikovi očitki o kršitvi določbe drugega odstavka 140. člena ZRev-2. Iz upravnega spisa je namreč razvidno, da je podana identiteta očitanih kršitev in bistvenih dejstev v odločbi o začetku postopka za izrek opomina s končno odločbo. Bistvo očitkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem se ves čas postopka nanaša na neustrezno preveritev treh postavk v bilanci stanja, in sicer vrednosti zalog nedokončane proizvodnje, naložbenih nepremičnin ter vrednosti dolgoročnih finančnih naložb. Pri očitkih, da tožnik ni pridobil zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov, Agencija vztraja tudi v izpodbijani odločbi, v kateri pa dodatno opredeli kršitve glede na pojasnila, ki jih je dal tožnik v svoji izjavi zoper odločbo o začetku postopka, in odgovori na njegove navedbe.
Revizijska pravila predstavljajo zapisana pravila stroke, ki jih je treba razlagati kot celoto. To, da gre za pravila stroke, pa na drugi strani pomeni, da je sodni nadzor nad normativno konkretizacijo posameznih revizijskih pravil nujno zadržan. V dvomu mora imeti odločilno vlogo pri razlagi sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja.
Tožnik v tožbi sicer obširno obrazlaga način preveritve vrednosti zalog, pri čemer mu tožena stranka v odločbi in ponovno v odgovoru na tožbo pravilno pojasni, da bi moralo oceno čiste iztržljive vrednosti zalog v skladu s SRS pripraviti poslovodstvo, in sicer na čim bolj zanesljivih dokazih. Da preveritev (le) obstoja in lastništva nepremičnin, ki predstavljajo zaloge, ni zadostno za pripravo takšne ocene, se strinja tudi sodišče. Čista iztržljiva vrednost je po SRS 4.35 n) ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, znižana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo. V zvezi s stroški, vezanimi na pripravo gradbenih projektov, se sodišče strinja s tožnikom, da ni naloga revizorja poglobljeno ocenjevanje možnih/hipotetičnih stroškov, vendar pa bi moral tožnik s strani poslovodstva predložene podatke ustrezno preveriti in oceniti ter postopke dokumentirati v skladu z določbami MSR, česar pa ni storil.
ZDavP-2 člen 63, 63/2. ZDoh-2 člen 93, 94, 97, 99, 132.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - vrednost kapitala ob odsvojitvi
Zakonska podlaga za določitev vrednosti kapitala ob odsvojitvi je vsebovana v določbah 99. člena ZDoh-2, po katerih se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost ob odsvojitvi. Šele v primeru, če vrednost ni razvidna iz pogodbe, ali v primeru, če iz pogodbe ali drugih dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi.
ZEKom-1 člen 147, 147/1, 147/6, 147/7. Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
zaupnost komunikacij - snemanje komunikacij - snemanje in shranjevanje komunikacij - varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij - zaupnost komunikacij
Ker je toženka po izvedbi ugotovitvenega postopka ugotovila, da tožnica snema vse telefonske klice na telefonsko številko za pomoč uporabnikom neselektivno in brez predhodne seznanitve strank o namenu snemanja in trajanju hrambe posnetka, je pravilno naložila tožnici prepoved snemanja in shranjevanja telefonskih pogovorov, ki ne zagotavljajo dokaza o tržni transakciji ali ki ne pripeljejo do sklenitve, spremembe ali prenehanja določenega poslovnega razmerja in prepoved nepovratnega izbrisa vseh hranjenih telefonskih pogovorov, ki nimajo opredeljene vsebine.
S smrtjo osebe, ki ji je postavljen skrbnik, prenehajo vse naloge in obveznosti, ki jih ima skrbnik do svojega varovanca, prav tako pa odpade razlog za imenovanje morebitnega drugega skrbnika. Odprava izpodbijane odločbe torej ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je oseba pod skrbništvom umrla, kar pomeni, da izpodbijana odločba ne more imeti več nobenega učinka za tožnika kot osebo, ki želi biti imenovana za njenega skrbnika.
odmera davka v posebnih primerih - davčni inšpekcijski nadzor - ocena davčne osnove - povprečna stopnja dohodnine enoletnih dohodkov - dokazovanje
Davek se po petem odstavku 68. člena odmeri po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, v katere se vključujejo tako napovedani kot tudi nenapovedani dohodki. Ker se po tej določbi nepojasnjen porast premoženja lahko (in praviloma) ugotavlja za več let skupaj in ker v takih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti, kateri dohodki odpadejo na posamezno davčno obdobje, šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.
Svoje trditve v davčnem postopku zavezanec za davek dokazuje praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi skladno z zakonom, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Vendar pa pravica stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov ne pomeni, da ima pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če davčni organ razumno oceni, da predlagani dokaz materialnopravno ni relevanten ali da je za ugotovitev določenega dejstva neprimeren, dokazni predlog zavrne. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena in ne sme temeljiti na vnaprejšnji dokazni oceni, o kateri govorimo v primeru, če organ predlaganemu dokazu (že vnaprej) odreče verodostojnost, ne da bi ga sploh izvedel.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 28, 28/1. URS člen 18, 21, 21/1, 22, 23, 27, 34. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov člen 6, 37, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/4. ZIKS-1 člen 239, 239/1.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - pravica do osebnega dostojanstva - kazenski postopek - glavna obravnava v kazenskem postopku - prisilna sredstva - vklepanje - policijsko spremstvo - rok za vložitev tožbe zaradi kršitve človekovih pravic
Ne drži, da je bil tožniku pripor odrejen le zaradi ponovitvene nevarnosti, temveč tudi zaradi begosumnosti, kar pa je bila ena izmed ostalih okoliščin za sprejetje opisane varnostne ocene za tožnika in izdajo odredbe o spremstvu. To pa tudi pomeni, da toženka pri izdaji odredbe o spremstvu, ki je bila potem tudi realizirana pri vsaki privedbi oziroma prevozu od zavoda do sodišča, ni ravnala arbitrarno, temveč v skladu z določbami navedenega Pravilnika in torej sorazmerno ter ob upoštevanju pravno relevantnih okoliščin glede na citirani predpis. Tožnik v tožbi tudi ne opisuje subjektivnih občutkov zaradi opisanega ravnanja pravosodnih policistov med prevozi oziroma privedbami, temveč o občutkih, ki jih je doživljal sicer zaradi opisane privedbe, ob samem prihodu v sodno dvorano oziroma v sodni dvorani med trajanjem narokov za glavno obravnavo.
V zvezi s prevozi na sodišče in uporabljenimi prisilnimi sredstvi tožnik izpostavlja še sodbo ESČP v zadevi Ramishvili in Kokhreidze proti Gruziji, in ponovi svoje navedbe, s katerimi želi izpodbiti okoliščine, ki so bile razlog za uporabo prisilnih sredstev v obravnavanem primeru, tj. da tožnik ni bil pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, da je prostovoljno prišel v Slovenijo, da je bil zoper njega odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki jih pa sodišče šteje za izpodbite glede na podatke spisa in zato tudi ne more upoštevati citirane odločitve ESČP kot relevantne za obravnavani primer.
Spoštovanje ustavnih pravic, ki gredo obtožencu v kazenskem postopku med glavno obravnavo, zagotavlja sodnik oziroma predsednik senata, ki vodi postopek glede na določbe ZKP. Tožnik bi tako lahko tekom obravnave uveljavljal zatrjevane posege v svoje ustavne pravice, prav tako bi jih lahko uveljavljal tudi v pritožbenem postopku zoper sodbo kazenskega sodišča.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Sodišče soglaša s tožnikom, da je nepresojeno ostalo dejansko stanje, ki kaže, da je G.G. izpolnjeval pogoj po 1. točki drugega odstavka 230. člena LAG, iz katere izhaja, da so izpolnjeni pogoji za uveljavljanje izgnanske škode, če je oškodovanec oziroma dedič oškodovanca pridobil stalno prebivališče na območju veljavnosti Zvezne ustave ali Zahodnega Berlina v šestih mesecih po datumu, s katerim je zapustil pod tujo upravo obstoječe Nemške vzhodne teritorije.
ZDavP-2 člen 2, 141, 141/5. ZIN člen 28. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - ponovni davčni inšpekcijski postopek - ne bis in idem - učinek pravnomočnosti odločbe
Ustavitev postopka nima nobenih učinkov zunaj konkretnega postopka, saj ne ustvarja učinka pravnomočnosti niti v pozitivnem smislu pravnomočne odločitve o pravicah oziroma obveznostih, niti v negativnem smislu po načelu ne bis in idem. Z ustavitvijo postopka v konkretnem primeru se pravni položaj tožnika ni v ničemer spremenil. Zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ustavitev postopka tožnika ne varuje pred možnostjo, da bi v isti zadevi ne prišlo do ponovne uvedbe postopka. Izdaja sklepa prvostopnega davčnega organa, s katerim je bil davčni inšpekcijski postopek pravnomočno ustavljen, nato uveden ponovni davčni inšpekcijski postopek, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba za deloma isto obdobje, ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vračilo davka
ZDoh-2 nima določb o možnosti oziroma posebnih pogojih, po katerih bi bilo mogoče zahtevati vračilo plačane dohodnine od dobička iz kapitala. Zato tudi sodišče, enako kot drugostopni davčni organ meni, da so podlaga za vračilo dohodnine, ki ga zahteva tožnica, lahko le določbe 97. člena ZDavP-2, ki se nanašajo na vračilo davka. Po teh določbah pa je predpostavka za vračilo preveč plačanega davka pravnomočna odločba, s katero je ugotovljena nižja davčna obveznost ali pa odprava izdane odmerne odločbe, kar pomeni, da plačanega davka od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine ni mogoče vrniti, če ni bila pred tem odpravljena odločba o odmeri tega davka.
ZMZ člen 10, 51, 51/, 51/1-2, 51/5, 55. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - begosumnost - začasna odredba
Omejitev gibanja je zakonit ukrep, ki ga lahko pristojni organ izreče prosilcu za mednarodno zaščito, če so izpolnjeni v Ustavi in v ZMZ predpisani pogoji.
Tožnik je prestopil hrvaško-slovensko mejo v noči od 12. 2. na 13. 2. 2016 ter da je bil iz avstrijske meje (Šentilj) s strani avstrijskih organov vrnjen Sloveniji v noči od 13. 2. na 14. 2. 2016. Tožnik je svojo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito podal dne 25. 3. 2016, istega dne pa mu je bila vročena tudi odločba o vrnitvi. Tožnik se je več kot mesec dni nahajal v Sloveniji, res je, da sicer v Centru za tujce v Postojni, kjer pa so na voljo uradne osebe, ki bi, če bi tožnik to zahteval, sprejele njegovo prošnjo za mednarodno zaščito. Ni utemeljen razlog, da prošnje ni podal zaradi nerazumevanja jezika. Če bi zahteval bi tolmačka prav gotovo dobil, saj gre za temeljno pravico prosilca (10. člen ZMZ).
V trenutku, ko mu je bila vročena odločba o vrnitvi, se je tožnik odločil za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Pojasnil je, da je bila njegova ciljna država Nemčija, kjer ima prijatelje. Vse navedeno potrjuje znatno nevarnost, da bi lahko pobegnil pred zaključkom postopka za mednarodno zaščito.