ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4.
socialno varstvene storitve - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - strokovni izpit
Glede tožbenih navedb, da s svojo izobrazbo strokovnega izpita ne more opravljati in posledično nikoli napredovati, s čimer prihaja do neenakopravnega in diskriminatornega položaja, se sodišče pridružuje stališču toženke iz odgovora na tožbo, da predmet tega upravnega spora ni vprašanje nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak zavrnitev predloga za napredovanje v naziv zaradi neizpolnjevanja pogoja opravljenega strokovnega izpita.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijani sklep o izvršbi je izdan v skladu s 143. in 144. členom ZDavP-2. Ker tožnik svoje obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Pri tem so vsi izvršilni naslovi in datumu izvršljivosti razvidni iz prvostopenjskega izpodbijanega sklepa.
vodno dovoljenje - neposredna raba vode - gojenje sladkovodnih organizmov - ekološko pomembno območje
Tožeča stranka je zaprosila za izdajo vodnega dovoljenja na območju, ki ima s področja ohranjanja narave poseben status, zato sodišče meni, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je v postopek na podlagi določbe 44. člena ZON pritegnil ZRSVN, pravilna.
Način gojitve sladkovodnih organizmov v jezeru bi morala tožeča stranka opredeliti sama (kar je tudi storila in izrecno navedla, da gradnja bazenov ni predvidena) v vlogi 23. 1. 2013 oziroma v morebitni dopolnitvi ali razširitvi svoje vloge. Da je to storila iz listin priloženega upravnega spisa ni razvidno, navedba v pisni izjavi z dne 5. 3. 2013, ki se nanaša na možne druge načine gojitve, pa po presoji sodišča ne pomeni, da je stranka svojo vlogo razširila.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Tožena stranka je v skladu z napotili sodišča presodila vsa dokazila, ki se nanašajo na oddajo pritožbe z dne 27. 12. 2013. Po presoji sodišča je na podlagi nespornega podatka, da je bila pooblaščenki odločba z dne 27. 12. 2013 vročena 30. 12. 2013 in podatkov o oddaji pritožbe na bencinskem servisu pritožbo tožeče stranke z dne 27. 12. 2013, zoper sklep UE Žalec, utemeljeno zavrgla.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - dovozna pot
Skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom mora presoditi upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja. Te presoje prvostopenjski organ ni opravil.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - obdobje izbrisa - višina odškodnine
V tožnikovem primeru je obdobje izbrisa šteti od 23. 1. 1993 do 15. 7. 1993 in od 4. 3. 1994 do 24. 1. 1996, kar temelji na podatkih izdanih odločb Ministrstva za notranje zadeve, ki je odločalo o tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo na podlagi 40. člena ZDRS in sodb VS RS. Sodišče se v celoti strinja tudi z obrazložitvijo drugostopenjskega upravnega organa, ki se je skliceval na določbo 13. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter razlago 81. člena ZTuj. Gre za določbe, ki v primeru kot je obravnavani določajo, da je prosilec, ki je vlogo po 40. členu ZDRS vložil pravočasno, pa mu je bila ta zavrnjena izenačen s slovenskimi državljani še dva meseca od vročitve zavrnilne in dokončne odločbe.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanje, v katerem prosilec ne živi
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na ugotovitev, da je tožnica lastnica dela nepremičnine (stanovanjske stavbe), v kateri ne živi. V zvezi z ugotavljanjem tožničinega solastništva in vrednosti predmetne nepremičnine ter možnosti razpolaganja s to nepremičnino, gre za okoliščino, ki je pomembna oziroma odločilna za izdajo izpodbijanega odločbe. Okoliščine, ki jih navaja tožnica, jasno nakazujejo na to, da zapustitev stanovanjske hiše tožnice skupaj z otroci, ni bilo prostovoljno, temveč posledica nasilnega ravnanja bivšega tožničinega partnerja in očeta njunih dveh otrok, tako da se bo morala tožena stranka do teh okoliščin v ponovnem postopku opredeliti. Gre za namreč za zakonsko pravno praznino, ki takšnih razmer ne predvideva, ki pa jih mora sodišče oziroma tožena stranka tudi zaradi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri presoji upoštevati.
ZVO-1 člen 20, 68, 70, 74, 156a. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. Uredba o odpadkih člen 36, 37, 39, 39/2, 39/3.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - odpadki - obdelava odpadkov - upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev
Skupna količina odpadkov, ki se letno lahko obdelajo v skladu z 2. in 3. točko 39. člena Uredbe o odpadkih, pomeni omejitev količine odpadkov, ki jih prizadeta stranka na obravnavani napravi lahko obdela. Glede tožničinih dvomov o upoštevanju te omejitve sodišče pojasnjuje, da je na podlagi 42. člena Uredbe o odpadkih prizadeta stranka dolžna izdelati poročilo o obdelavi odpadkov, kot je določeno v 4.3 točki izreka okoljevarstvenega dovoljenja. Nadzor nad spoštovanjem pogojev iz okoljevarstvenega dovoljenja pa opravlja tudi inšpektor, pristojen za okolje.
Tožnik v tožbi ne more uveljavljati razlogov, ki jih ni uveljavljal v pritožbi in se sklicevati na okoliščine, na katere se v pritožbi ni skliceval.
ZPDI člen 20, 20/2. Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu člen 30.
pravniški državni izpit - zavrnitev pristopa k izpitu - trikratno neuspešno opravljanje izpita - zdravstvene težave - odstop od izpita
Ne glede na izkazane zdravniške izvide, tožniku ni bilo mogoče dovoliti ponovnega opravljanja tega izpita, ker ni od izpita odstopil, ko ga je že začel opravljati, temveč ga je v celoti opravil in šele kasneje vložil predlog za ponovni pristop. Glede na to, da dejansko stanje, ki ga določa drugi odstavek 30. člena Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu, kljub predloženim zdravniškim izvidom, ki nakazujejo na nastalo morebitno nevrološko motnjo kot posledico škodnega pred izpitnega dogodka, ni izpolnjeno, sodišče ni presojalo nadaljnjega pogoja za ponovni pristop, to je pravočasnosti vložitve predloga, ki ga določa tretji odstavek 30. člena navedenega Pravilnika.
V zvezi z razlago besedila 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 „zadnji dan leta pred letom“ je v Uvodnih pojasnilih k ZPre-1 navedeno, da je pomembno, da zakon natančno določa časovni trenutek, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, tj. zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe zakona. Pomembno je torej stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Zato ni pomembno izpolnjevanje meril niti ob ustanovitvi niti ni pomembno, če se število delničarjev ali višina osnovnega kapitala kasneje spremeni, bodisi poveča ali zmanjša.
Namen zakona je bil z določitvijo časovnega trenutka, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, v zagotovitvi načela pravne varnosti, kar sodišče v celoti sprejema in ureditev v skladu s tem načelom sprejema kot ustrezno. Tudi v situacijah, ko obstoječa družba že v začetku leta doseže število delničarjev 250, se bo zanjo upošteval kot trenutek izpolnjevanja meril zadnji dan v letu (pa ne gre za novoustanovljeno družbo, ki bi imela že ob nastanku najmanj 250 delničarjev, kot situacijo kot netipično opisuje toženka) ter tudi v takem primeru lahko že v istem letu pride do situacije doseganja oziroma preseganja prevzemnega praga – v smislu tretjega odstavka 4. člena ZPre-1.
Ker prevzemniki deleža 93,57 % niso pridobili z uspešno prevzemno ponudbo, se za neuporabo določbe tretjega odstavka 12. člena ZPre-1 ne morejo sklicevati na položaj preseganja končnega prevzemnega praga. Ob situaciji, kot v obravnavanem primeru, ko prevzemniki že pred časovnim trenutkom, ki za ciljno družbo pomeni pričetek uporabe ZPre-1, dosežejo oz. presežejo končni prevzemni prag, za prevzemnike še vedno obstaja obveznost dati prevzemno ponudbo, sicer namen ZPre-1, ki institut prevzemne obvezne ponudbe določa zaradi zaščite manjšinskih delničarjev, ne bi bil uresničen. Tudi manjšinskim delničarjem v obravnavnem primeru, ko jih je glavnina v dobrih 6 % deleža, je treba dati možnost, da s prodajo svojih delnic zapustijo družbo. V nasprotnem primeru bi bil institut obvezne ponudbe, ki je v zaščiti manjšinskih delničarjev, izigran.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izplačilo odškodnine
V zadevi je nesporno, da je bila tožniku odobrena BPP v zvezi s pravdnim postopkom, ki je bil pravnomočno končan 23. 4. 2015 in sodba izvršljiva 24. 5. 2015. V tem postopku je bil tožniku prisojen znesek odškodnine v višini 13.146,82 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter stroški postopka v višini 6.096,62 EUR. V zadevi prav tako ni sporno, da je ta sredstva tožnik prejel, niti niso sporni zneski stroškov izplačanih iz sredstev BPP. V obravnavani zadevi so zato izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP, za nastanek obveznosti tožnika za vrnitev stroškov postopka izplačanih iz naslova odobrene BPP.
Nagrado in stroške odvetnice za opravljeno brezplačno pravno pomoč je sicer res odmeril organ za brezplačno pravno pomoč o okviru zadeve, v kateri je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, vendar to še ne pomeni, da so zaradi tega ti izdatki postali stroški postopka, v katerem je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. ZBPP je namreč vračilo stroškov, izplačanih iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči, samostojno uredil, v okviru navedene ureditve pa je mogoče skladno z navedenim zakonom razlagati tudi situacijo, kot je obravnavana, ko je tožnik umaknil tožbo in je sodišče postopek ustavilo, saj bi v takem primeru moralo pravdno sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na določbe procesnega zakona, odločiti o stroških brezplačne pravne pomoči. Tako glede vračila teh sredstev ni mogoče uporabiti določbe 113. člena ZUP, na katero se sklicuje tožena stranka v izpodbijanem sklepu.
dostop do informacij javnega značaja - podatki, s katerimi organ razpolaga
Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacije, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku - smrt vlagatelja zahteve za denacionalizacijo
Tožnica bi za upravičenost vložitve obnovitvenega predloga na podlagi 9. točke 260. člena ZUP morala izkazati določeno razmerje, urejeno z materialnim predpisom, do predmetne denacionalizacijske zadeve. V svojem predlogu pa pravni interes za udeležbo v postopku opira na dejstvo, da je dedinja po pokojnem vlagatelju zahteve za denacionalizacijo. Tožnica torej neposrednega pravnega interesa izhajajočega iz materialnega predpisa, da bi morala biti stranka v postopku denacionalizacije (člen 60. ZDen) v času do izdaje prvostopne odločbe ne izkazuje, saj je vlagatelj zahteve za denacionalizacijo (ki je bil glede na določbo 60. člena ZDen stranka postopka) v času izdaje odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovi zahtevi, bil živ ter je tudi po skrbnici za posebni primer prejel odločbo in vložil zoper njo pritožbo.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila zahtevek za vračilo plačanega zneska po odločbi in da je bila njena vloga s sklepom zavrnjena. Zoper ta sklep ni bilo pritožbe in je torej postal pravnomočen. S tem pa je nastala situacija iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ko je izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje oziroma pravna podlaga pa se od odločitve o tožnikovi prvi zahtevi za vračilo plačanega zneska do vložitve druge zahteve nista spremenila.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper odločbo, ki je predmet davčne izvršbe oziroma zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno odložiti oziroma zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Posplošene navedbe tožnice, da se je njen mož o vrnitvi v Slovenijo telefonsko pozanimal leta 1997, ko je klical na Veleposlaništvo RS v Sarajevu in spraševal kako bi se družina (z njo tudi tožnica) lahko vrnila v RS, a so mu tam povedali da se ne morejo vrniti, brez navedbe nekih drugih konkretnih ravnanj, da se je poskušala vrniti, so premalo, da bi tožnica z njimi izkazala razlog upravičene odsotnosti za drugo petletno obdobje po obdobju prve petletne upravičene odsotnosti.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - neskladje v izjavah prosilca - varna izvorna država - prosilec iz Egipta
Nekonsistentnosti v tožnikovih izjavah so sicer lahko podlaga za sklepanje o namernem zavajanju pristojnega organa, vendar mora pristojni organ, preden opravi dokazno oceno teh neskladij, prosilcu dati možnosti, da jih pojasni. Šele potem, če prosilec ne navede razumnih in utemeljenih razlogov za razlike v svojih izjavah, je mogoče sklepati, da je lažno prestavil razloge, na katere se sklicuje in je zato njegova prošnja očitno neutemeljena.
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitev, da je Vlada RS sprejela Odlok, s katerim je Egipt razglasila za varno izvorno državo. Tožnik pa je v postopku navajal, da mu v izvorni državi grozi zapor zaradi njegovega političnega prepričanja oziroma njegovega političnega udejstvovanja in enako navaja tudi v tožbi, ko odgovarja na ugotovitev tožene stranke, da prihaja iz varne izvorne države. Politično prepričanje pa je ena izmed podlag preganjanja po določilih Ženevske konvencije. To pa tudi po presoji sodišča onemogoča zaključek, kot ga je naredila tožena stranka, da je tožnikova izvorna država zanj varna država.
ZFDO člen 15, 19. ZLS člen 33, 33/6. ZUS-1 člen 2, 7, 7/3, 36, 36/1, 36/1-6.
nadomestilo plače po prenehanju funkcije župana - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o nobeni pravici tožeče stranke, niti ne o njeni neposredni, na zakon oprti pravni koristi, saj je bilo odločeno o pravici druge osebe in sicer upravičenca, ki bi tudi edini, glede na določbo 19. člena ZFDO, zoper odločitev organa lahko vložil ugovor.
Zaradi napačne uporabe materialnega prava obnova postopka po določbi 260. člena ZUP ni možna. Sodišče pritrjuje toženi stranki tudi glede razlogov v zvezi z zavrnitvijo predloga za obnovo postopka v drugi izpodbijani odločbi, saj akti sodišč, ki jih je tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka navajala kot nova dejstva in nove dokaze, ne predstavljajo obnovitvenega razloga niti po 1. niti po katerikoli drugi točki 260. člena ZUP.