nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - odločba Ustavnega sodišča - exceptio illegalis
Po odločbi Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in Odlok o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Naklo nista začela ponovno veljati, temveč se zgolj uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le taka, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave. To pomeni, da Odloka, ki je prenehal veljati s 1. 1. 2014, ni več mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Med drugim je z njim za leto 2013 določena tudi vrednost točke za odmero NUSZ v višini 0,000289 EUR za zazidano stavbo zemljišče in za nezazidano stavbno zemljišče v višini 0,000134 EUR.
ohranjanje narave - zavarovano območje - naravna vrednota - akt o zavarovanju naravne vrednote
Ker leži zemljišče, ki je v lasti tožnice, znotraj Krajinskega parka Strunjan, je prvostopni organ na podlagi 63. člena ZON pravilno izdal izpodbijano odločbo, s katero je ugotovil, da se nahaja nepremičnina v zavarovanem območju.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/3.
plačilne pravice - upravičene površine - iz GERK izključene površine - rekreacijske površine - hipodrom
Hipodrome Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev uvršča med rekreacijske površine, ki jih v celoti izključuje iz GERK. Izjema pri rekreacijskih površinah velja le za smučišča, če se na njih izvaja kmetijska dejavnost. Glede na jasno določbo te izjeme ni mogoče širiti tudi na hipodrome, zato niso relevantne tožnikove navedbe, da navedene površine kosi, gnoji, ureja ter uporablja za krmo živali.
Kot neutemeljene in pavšalne zavrača sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na višino izterjevanega zneska oziroma navedbe, da tožeča stranka ni bila davčni dolžnik. Tožeča stranka teh ugovorov namreč ni konkretizirala oziroma ni določno pojasnila, kateri izmed izterjevanih zneskov ali izvršilnih naslovov, ni bil pravilno upoštevan. Prav tako sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je iz knjigovodske kartice tožeče stranke razvidno, da je znašal dolg tožeče stranke iz naslova neporavnanih obveznosti na dan 30. 6. 201 le 511,95 EUR. Gre namreč za stanje dolga po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, sodišče pa je dolžno presojati stanje dolga na dan izdaje izpodbijanega sklepa.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - ukrepi s področja varnosti in zdravja pri delu - izvršljivost odločbe - izrek odločbe
Po presoji sodišča so bili izrečeni ukrepi v samem izreku odločbe (upoštevaje ugotovljene nepravilnosti navedene v obrazložitvi) dovolj konkretizirani in jasni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - v izreku kazenske sodbe ugotovljena denarna sredstva
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi o vrednosti tožnikovega premoženja pravilno oprla na podatke iz pravnomočne kazenske sodbe, iz izreka katere izhaja, da si je tožnik pridobil denarna sredstva v vrednosti najmanj 80.000,00 EUR. Ta vrednost pa presega vrednost premoženja, določeno v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre.
denacionalizacija - izvršba odločbe o denacionalizaciji - uporaba splošnih premoženjskih oziroma odškodninskih predpisov - zastaranje - zastaranje judikatne terjatve - posebna narava denacionalizacije - SDH
Omejitev pravic, ki jih upravičenci pridobijo iz denacionalizacije z zastaranjem, kot je urejeno v civilnem pravu, tudi kot je urejeno v 356. členu OZ (po katerem judikatne terjatve zastarajo v desetih letih), ker teh omejitev zakonodajalec za denacionalizacijo ni izrecno predvidel, ni mogoča.
Na podlagi denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava; pri denacionalizaciji gre za poseben pravni institut, ki ga je zakonodajalec uzakonil s posebnim zakonom.
ZDen na novo ureja lastninska razmerja z učinkom za naprej (ex nunc). Ne gre za vzpostavitev prejšnjega stanja, saj ZDen denacionalizacijskega zahtevka (kot povedano) ni oblikoval kot odškodninskega. Če se odvzeto premoženje vrne v obliki odškodnine v obveznicah SOD, je SDH naložena izročitev obveznic. Odškodnina, ki je s tem priznana upravičencu, ni klasična odškodnina, temveč posebno odškodovanje, s katerim se v okvirih, predvidenih z ZDen, razmerje uredi za naprej. Na drugačno stališče ne more vplivati dejstvo, da je SDH organizirana v obliki gospodarske družbe, ki ima v postopku denacionalizacije položaj stranke. Bistveno je, da je SDH finančna organizacija, ki jo je država ustanovila za poravnavo obveznosti upravičencem po ZDen (2. člen ZSOS). Skladno s 77. členom ZSDH-1 je SDH nastala s prevzemom pristojnosti in obveznosti SDH s strani družbe SOD, s tem da kot SDH poleg nalog po ZSDH-1 uresničuje vsa svoja pooblastila, pristojnosti, pravice in obveznosti družbe SOD pred preoblikovanjem. Te pravice in obveznosti je že pred oblikovanjem uresničevala kot pravna oseba, organizirana v obliki delniške družbe, katere edini delničar je Republika Slovenija (prvi in drugi odstavek 3. člena ter tretji odstavek 4. člena ZSOS). SDH kot javnopravni subjekt tudi zato glede obveznosti iz odločbe o denacionalizaciji nima položaja (klasičnega zasebnega) dolžnika v obligacijskem razmerju. Kot zavezanec za denacionalizacijo v obliki obveznic SOD je bil ustanovljen prav z namenom, da izvršuje obveznosti, ki jih je država z ZDen prevzela za vrnitev med in po drugi svetovni vojni krivično odvzetega premoženja. Izvršitvi obveznosti iz pravnomočne odločbe o denacionalizaciji se zato ne more upirati s sklicevanjem na zastaranje po določbah zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
odpis dolga do države - pogoji za odpis dolga - premoženje zavezanca - soglasje ministrstva
Ministrstvo za finance je kot organ, čigar soglasje je potrebno za odločbo, na zahtevo oziroma predlog Ministrstva za pravosodje, da se tožniku dolg do RS odpiše, odgovorilo v postavljenem roku. Pri tem je v svojem odgovoru navedlo, da predlog za odpis, ki ga je dalo Ministrstvo za pravosodje, nima ustrezne utemeljitve ter ga hkrati pozvalo, da glede na višino dolga svoj predlog ustrezno dopolni. Soglasja torej ni dalo niti ga ni odreklo, temveč je dopustilo, da se soglasje izda, v kolikor bo predlog glede nevnovčljivosti tožnikovega premoženja vseboval ustrezno utemeljitev. Zgolj kot pogojno pravilni pa so iz spisov razvidni tudi podatki o (ne)obstoju tožnikovega premoženja oziroma njegovi nevnovčljivosti in s tem o pogoju za odpis dolga iz tretjega 77. člena ZJF.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - vsebina zahteve za denacionalizacije - rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - načelo dispozitivnosti
Določba prvega odstavka 61. člena ZDen določa, da se postopek za denacionalizacijo začne na podlagi zahteve, kar pomeni, da v postopku velja načelo dispozitivnosti. Za uvedbo je potrebna zahteva stranke. Organ postopka ne more izvesti, če zahteva ni vložena. ZDen v prvem odstavku 64. člena določa, da mora biti zahteva za denacionalizacijo vložena najpozneje do 7. 12. 1993. Določen je prekluziven materialni rok, za katerega velja, da stranka po izteku roka izgubi pravico, če jo ni v tem roku zahtevala. Nesporno je, da A.A., ki je vložil zahtevo za denacionalizacijo, v roku, določenem v zakonu, delnic in avta ni zahteval, specificirano pa je navedel vse nepremično in premično premoženje, ki mu je bilo podržavljeno. Sodišče zato ne more šteti, da navedba „vrnitev celotnega podržavljenega premoženja“ vsebuje tudi zahtevo za vrnitev avta in delnic.
ZEKom-1 člen 51, 54, 57. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dodelitev radijskih frekvenc - vsebina odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V izpodbijani odločbi toženka ugotavlja, da zadržki za podaljšanje predmetne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ne obstajajo, izpolnjeni pa so tudi vsi ostali pogoji, predpisani za uporabo radijskih frekvenc, kot jih določa prvi odstavek 54. člena ZEKom-1, v svoji nadaljnji navedbi pa, da v kolikor toženka tehničnih parametrov tožnikove radijske postaje v postopku podaljšanja veljavnosti ne bi prilagodila na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, vsi pogoji za podaljšanje predmetne ODRF, kot to predpisuje prvi odstavek 54. člena ZEKom-1, sploh ne bi bili izpolnjeni. Izpodbijane odločbe se zato ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
DDV - odbitek vstopnega DDV - davek o dohodkov iz dejavnosti - nesorazmerja med prihodki in odhodki - cenitev davčne osnove
Tožnici ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV po spornih računih prvenstveno zato, ker ni izkazala uporabe blaga ali storitev za namene svojih obdavčenih transakcij.
Tožnica bi bila dolžna davčnemu organu predložiti takšna dokazila, da bi bilo iz njih nedvomno razvidno, kakšen je njen namen. Na strani tožnice namreč je, da dokaže, da se bodo nepremičnine uporabljale za obdavčeno dejavnost. S takimi dokazili mora razpolagati že v trenutku dobave, saj lahko le tako davčni organ preizkusi, ali je resnično podan namen, kot je predpisan v prvem odstavku 63. člena ZDDV-1, to je uporaba blaga oz. storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij, pri čemer bi tak namen tožnica morala tudi izkazati z določenimi aktivnostmi, ki bi jih lahko izkazovala z določenimi listinami.
Cenitev davčne osnove predstavlja ugotovitveni postopek, s katerim se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo (68. člen ZDavP-2). Iz navedene določbe izhaja, da cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čimbolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
Iz 5. člena razdelka B priloge 1 k Finančni in izravnalni pogodbi (FIP) izhaja, da so osebe nemške narodnosti osebe, ki jih je domovina štela kot take. Leta 1945 in 1946 so A.A. v Jugoslaviji šteli za osebo nemške narodnosti, saj tako izhaja tudi iz odločbe o podržavljenju Okrajne zaplembne komisije, na podlagi katere mu je bilo premoženje podržavljeno kot osebi nemške narodnosti, ki je bila izdana na podlagi Odloka Avnoj o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino in potrjena s strani Okrožne zaplembne komisije v Ljubljani.
ZUP člen 289, 289/1, 290, 290/1, 292, 292/1, 298. ZLS člen 249a.
upravna izvršba - izvršba za nedenarne obveznosti - obseg presoje - izvršilni naslov - denarna kazen
Upravno izvršbo začne organ s sklepom o dovolitvi izvršbe. V postopku za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe organ ne ugotavlja, niti ne presoja, ali je izvršilni naslov zakonit. Če je namreč treba izvršiti odločbo, ki je bila izdana v upravni zadevi po uradni dolžnosti, mora organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izdati sklep o dovolitvi izvršbe brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od dneva, ko je postala odločba izvršljiva, če ni s posebnimi predpisi drugače odločeno. Izključena je možnost izpodbijanja zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, torej dispozitiva odločbe, ki se izvršuje, ker se v izvršbi ne odloča meritorno o upravni zadevi, ki je že rešena z izvršilnim naslovom.
ZEKom-1 člen 217, 217/1, 217/1-2. ZUP člen 37, 87, 87/4. ZUS-1 člen 52.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - izločitev uradne osebe - osebno vročanje - nova dejstva in novi dokazi v tožbi
Tožnik je bil kot naročnik oziroma uporabnik telefonskih številk mobilnemu operaterju dolžan plačati opravljene storitve skladno s pogodbeno dogovorjenimi obveznostmi oziroma splošnimi pogoji poslovanja in cenikom, zato ob upoštevanju podatkov iz izpisov CDR ne more uspeti z golim (nekonkretiziranim) zatrjevanjem v smeri, da storitve, ki so predmet spora, naj ne bi bile opravljene oziroma da jih ni opravil sam.
Tožnik bi moral, če je menil, da kakšne okoliščine vzbujajo dvom v nepristranost uradne osebe, skladno s prvim odstavkom 37. člena ZUP zahtevati njeno izločitev že v postopku pred toženko. Da bi tako ravnal, ne navaja, niti to ne izhaja iz spisovne dokumentacije. Nova dejstva (in novi dokazi) pa se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).
zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - pogodba FIP
Zaključek prvostopnega organa (ki ga je potrdil drugostopni organ) o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za navedenega upravičenca je napačen. Sodišče namreč ne more slediti stališču upravnih organov, da ker je bil upravičenec v času podržavljenja (glede na ugotovitveno odločbo o državljanstvu) le jugoslovanski državljan, ne pa nemški državljan oziroma oseba nemške narodnosti (česar tudi po mnenju upravnih organov ne izkazuje podržavljenje po Odloku AVNOJ-a), in kar potrjuje tudi njegov vpis v prvi volilni imenik v povojni Jugoslaviji v letu 1945, da ni bil upravičen zahtevati odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen. V smislu FIP so namreč osebe nemške narodnosti osebe, ki se v njihovi domovini na osnovi določenih značilnosti kot so izvor, vzgoja, jezik, kultura štejejo za pripadnike nemške narodnosti (Priloga 1, točka B, peti odstavek). Za tako osebo pa je v svoji domovini A.A. nedvomno štel glede na podlago podržavljenja (Odlok AVNOJ-a).
ZUS-1 člen 34. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-6, 11, 11/1, 11/2, 12, 12/1. ZSVarPre člen 8, 8/1.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - sodna taksa - znižana sodna taksa - spor v zadevi socialnega varstva - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Dne 23. 3. 2016 je tožnica sodišču poslala vlogo, v kateri navaja, da umika tožbo zoper izpodbijano odločbo CSD. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.
Sodišče ugotavlja, da tožnica ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči, tudi če bi jo uveljavljala in zato, glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1, ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014, ni upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse za umik tožbe.
Dejstvo, da znaša mesečni dohodek tožnice več kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ob upoštevanju, da je sodna taksa za umik tožbe po tar. št. 6212 ZST-1 določena v že tako nizkem znesku 14,00 EUR, sodišče ocenjuje, da tudi s celotnim plačilom te sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - načelo zaslišanja stranke - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugotovitveni postopek
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP. Po presoji sodišča pogoji za izdajo izpodbijanih odločb po skrajšanem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP morajo, poleg subjektivnega, izpolnjevati vsi prosilci za BPP. Pri tem se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožnik v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti nima možnosti za uspeh in zato objektivnega pogoja za dodelitev BPP ne izpolnjuje. Upoštevanje kriterija možnosti uspeha oziroma razumnosti vlaganja izrednega pravnega sredstva – zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku ne posega v ustavne pravice tožnika in ne nasprotuje stališčem, ki jih je o ustavnoskladni razlagi 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah zavzelo Vrhovno sodišče
V obravnavani zadevi gre za pogodbo, katere predmet je (tudi) kmetijsko zemljišče, kar pomeni, da gre za posebno naravo obligacijskega razmerja, ki je drugače urejeno v ZKZ.
Predmet menjave je lahko glede na 45. člen ZKZ le kmetijsko zemljišče za kmetijsko zemljišče, medsebojna menjava pa se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot 50 %. Ker je bil predmet menjave v obravnavanem primeru za kmetijsko zemljišče ter delno kmetijsko, delno stavbno zemljišče stavbno zemljišče, je že glede na opredeljen predmet izpolnitve po predloženi menjalni pogodbi organ lahko zaključil, da pogoj racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča ni izpolnjen, zaradi česar mu tudi ni bilo treba ugotavljati nadaljnjega pogoja – tj. morebitno (ne)preseganje določene vrednosti zemljišča, ki je predmet menjave.
ZID-1 člen 19, 19/1,19/1-6. ZDR-1 člen 4, 13, 13/2. OZ člen 1035.
ukrep inšpektorja za delo - ukrep prenehanja opravljanja dela s študenti - študentsko delo - delovno razmerje - pogodba o zaposlitvi - uporaba splošnih pravil civilnega prava za pogodbo o zaposlitvi
Razmerje med delavcem in delodajalcem, ki izpolnjuje vse elemente delovnega razmerja, se šteje za delovno razmerje in se glede na določbo drugega odstavka 13. člena ZDR-1 ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Ugotovljena dejstva za šest študentov in druge okoliščine, navedene v izpodbijani odločbi (neprerekane), omogočajo zaključek, da je pri navedenih študentih ugotoviti elemente delovnega razmerja.
Za ugotovitev, da vzpostavljeno razmerje med delodajalcem in delavcem izpolnjuje znake delovnega razmerja, samo poimenovanje pogodbe ni odločilen dejavnik pri presoji, niti ni odločilna pisna oblika sklenjene pogodbe. Za opredelitev in konkretizacijo kršitve je toženka v izrek lahko navedla podlago, po kateri študentje pri tožniku opravljajo delo – študentsko napotnico, ki je ustrezno izpolnjena s strani organizacije, ki posreduje začasna in občasna dela, kar pa ne pomeni, da se med delodajalcem in študentom, ki delo opravlja, ne vzpostavi civilnopravno razmerje za opravljanje začasnega in občasnega dela.