odgovornost pravnih oseb (delodajalca) nasproti tretjim
Tožena stranka je odgovorna za škodo, ki jo je njen delavec povzročil tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom. Odgovornosti bi se rešila, če bi dokazala, da je njen delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba (1. odstavek 170. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Za toženo stranko je ekskulpacijski razlog omejen zgolj na dokazovanje, da je njen delavec ravnal pravilno. Tega pa ni dokazala. Nasprotno: ker se njen delavec pred pričetkom dela na transformatorski postaji ni prepričal, ali je električni tok odklopljen in je vzpostavljeno breznapetostno stanje, je ravnal očitno v nasprotju s pravili stroke.
carinska osnova - poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin
Carinarnica lahko sama ugotovi carinsko osnovo, če glede na okoliščine uvoza meni, da vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza dogovorjeni ceni.
Pri ugotavljanju carinske osnove po 1. odst. 37. čl. CZ se upoštevajo vse dejanske okoliščine o stanju vozila, ki vplivajo na njegovo vrednost. Kot pomoč pri ugotavljanju carinske osnove na tej podlagi pa organ lahko uporabi tudi katalog o cenah osebnih avtomobilov države izvoznice.
ZDen člen 1, 24, 24/1, 29, 29/3, 30, 72, 72/2. ZTLR člen 3.ZOR člen 154, 154/1, 210, 214, 591, 591/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila
Res ZDen lastninska razmerja ureja le z učinkom za naprej, vendar to ne pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima tistih upravičenj, ki mu jih daje sam zakon še pred pridobitvijo lastninske pravice na denacionaliziranem premoženju. Tako upravičenje zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu prav v določbi drugega odstavka 72. člena. Daje ga tistemu upravičencu, ki zahtevo za denacionalizacijo vloži in v denacionalizacijskem postopku tudi uspe. Za denacionalizacijskega upravičenca zato uspešen izid denacionalizacijskega postopka pomeni, da mu upravičenje do odškodninskega zahtevka gre od trenutka, ko mu to pravico daje zakon sam, torej od dneva uveljavitve zakona.
Eden od elementov za ugotavljanje koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju, je lahko najemnina, kot sta jo ugotovili obe nižji sodišči, ni pa to edini element. Ta najemnina ne bi v celoti ostala upravičencu, saj bi imel v zvezi z uporabo oziroma upravljanjem nepremičnine tudi določene stroške, ki jih je potrebno odšteti. Zato je treba najemnino zmanjšati za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih ob normalnem teku stvari moral upravičenec plačati od takih prejemkov, pa tudi za stroške upravljanja, ki bi ga bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, če jih je kril zavezanec.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS04510
ZTSPOZ člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/2.ZOR člen 200, 201, 201/1.
obvezno zavarovanje lastnika oziroma uporabnika letala - odgovornost za škodo, povzročeno z letalom - zavarovalna vsota - povračilo škode do višine dogovorjene zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote - inflacija - povrnitev gmotne in negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Obveznost zavarovalne organizacije (v obravnavanem primeru tožene stranke) za povračilo škode po 109. členu ZTSPOZ je bila omejena z višino zneska, ki ga je določil ZIS, vendar pa le v primeru, če z zavarovalno pogodbo ni bil določen večji znesek (2. odstavek 110. člena ZTSPOZ).
Zaradi visoke inflacije ne morejo biti prizadete koristi oškodovancev, katerim zlasti je namenjen sistem obveznega zavarovanja (motornih vozil in letal) - za njihovo varstvo pred neplačevitimi povzročitelji škode. Osnovni namen zavarovanja odgovornosti lastnika motornega vozila ali letala je v tem, da daje oškodovancu možnost, uveljaviti svoje odškodninske zahtevke neposredno od zavarovalnice kot finančno močne organizacije, s čimer je rešen nevarnosti, da svojega sicer utemeljenega zahtevka ne bi mogel realizirati zaradi plačilne nezmožnosti odgovorne osebe. Drugi namen tega zavarovanja je v tem, da preide odškodninska odgovornost od povzročitelja na zavarovalnico. Oba namena ZTSPOZ pa sta lahko dosežena le, če so z zavarovanjem pokrite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
prodaja - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve
Določbe ZOR so sicer začele veljati po sklenitvi prodajne pogodbe, vendar pa so enako pravilo o sočasni spolnitvi poznala tudi prejšnja pravna pravila (pravno pravilo par. 1052 ODZ), ki so se uporabljala v času, ko je bil sklenjen pravni posel.
Ugovor tožene stranke o neizpolnjeni pogodbi (exceptio non adimpleti contractus) sta tedaj obe sodišči utemeljeno upoštevali, pri čemer, zaradi izrecne izjave tožeče stranke, da svoje obveznosti sploh ni pripravljena izpolniti, v sodbenem izreku ni bilo potrebno izreči, da mora toženka izpolniti svojo obveznost (plačati dogovorjeno kupnino) samo, če bo svojo obveznost (izročitev nepremičnine, ki je bila predmet prodaje) izpolnil tudi tožnik (drugi odstavek 122. člena ZOR). Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki od tožene stranke terja izpolnitev dogovorjene obveznosti, sama pa svoje obveznosti sploh ni pripravljena izpolniti, je bil zato materialnopravno pravilno zavrnjen.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - lovske organizacije - sredstva v upravljanju lovskih organizacij
Glede na normativno urejen status lovskih organizacij in opredelitev sredstev, s katerimi upravljajo kot družbenimi sredstvi, tudi zatrjevana vlaganja ne morejo spremeniti pravne narave tako opredeljene lastnine.
Res je sicer, da ima odločitev o dajatvenem zahtevku, ki v izreku ne vsebuje tudi odločitve o predhodnem vprašanju, za posledico, da nasprotne ugotovitvene tožbe ni mogoče zavreči, ker ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. Toda če obe pravni posledici izhajata iz enega življenjskega dogodka, ima dokazna ocena v dokaznem postopku po tožbi in nasprotni tožbi, ki se vodi skupaj, lahko le en pomen: ali ta dogodek obstoji ali pa ne.
obnova postopka - sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po zakonu izločen, pri izdaji odločbe - nova dejstva in novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
V primeru iz 1. točke 421. člena ZPP (sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po zakonu izločen) je potrebno predlog za obnovo postopka vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog (1. točka 1. odstavka 423. člena ZPP). Po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje, ki jim tožeča stranka ni nasprotovala, je tožeča stranka dne 20.9.1997 zvedela za sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po njenem mnenju izločen, predlog za obnovo postopka pa je vložila 8.12.1997. Nobenega dvoma tedaj ne more biti, da je bil predlog vložen prepozno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica obs. I.L. v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija le dokazno oceno sodišč, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določilu 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti navedenega izrednega pravnega sredstva.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska zveza) - obstoj in pravne posledice življenjske skupnosti - skupno premoženje
V času sklenitve kupne pogodbe skupno življenje pravdnih strank ni predstavljalo izvenzakonske zveze v smislu 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89, p.b.), ki bi imelo na premoženjskem področju zanju enake posledice kot zakonska zveza. Tožnica je bila v istem času v zakonski zvezi z drugo osebo, kar predstavlja absolutno pravno oviro za veljavnost in izenačitev izvenzakonske skupnosti z zakonsko zvezo (če pri tem pustimo ob strani element dalj časa trajajoče življenjske skupnosti).
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetnik stanovanjske pravice - delna odpoved pravici do odkupa v prodajni pogodbi - izpodbojne pogodbe - napake volje - grožnja - prenehanje pravice zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe - prekluzivni rok
Tožnika sta se izrečno in deloma odpovedala svoji pravici iz 117. člena SZ, saj sta podpisala izjavo, da sta seznanjena, da predmet kupne pogodbe ni klet.
Sklenitev pogodbe za sporno razliko kleti, kot sta tožnika oblikovala svoj tožbeni zahtevek, bi bila v nasprotju z veljavnimi določbami pogodbe z dne 31.8.1992. Veljavnost teh določb je v razmerju do njunega tožbenega zahtevka predhodno vprašanje. Zato s takim tožbenim zahtevkom ne moreta uspeti, ne da bi predhodno ali vsaj istočasno zahtevala razveljavitev tistih pogodbenih določb, ki vsebinsko predstavljajo njuno odpoved pravici do nakupa kleti v tolikšni površini, kot naj bi jo na dan uveljavitve SZ tudi posedovala.
zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine - nastanek zavarovalnega primera
Obveznost tožene stranke, da mora tožeči stranki povrniti zatrjevano škodo na podlagi sklenjene pogodbe o avtomobilskem kasko zavarovanju, bi lahko obstajala le v primeru, če bi tožeča stranka dokazala, da je prišlo do nastanka škode v času veljavnosti sklenjene zavarovalne pogodbe (tedaj po 3.11.1992). Tega pa tožeča stranka ni uspela dokazati. Zato je odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka materialnopravno pravilna.
CZ (1976) člen 249, 249/2. Odlok o pogojih in načinu carinjenja blaga, za katero ni bila predložena dokumentacija in o primerih, v katerih ni treba vložiti deklaracije člen 6.
Če blago, ki se uvaža, v danem roku ni bilo prijavljeno namembni carinarnici, se šteje, da je bilo dano v prosti promet pred carinjenjem. Zato je carinarnica po uradni dolžnosti dolžna uvesti carinski postopek.
Carinske oprostitve oz. druge ugodnosti se lahko uveljavljajo le v rednem carinskem postopku z vložitvijo uvozne carinske deklaracije in predložitvijo ustreznih listin.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04539
ZZZDR člen 51.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - sosporniki - nujno sosporništvo - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki
V sporu o skupnem premoženju prejšnjih zakoncev je v primeru, če gre za tožbo na priznanje deleža na nepremičnini, katere solastnik je toženčev oče, treba tožiti prejšnjega zakonca in očeta kot nujna sospornika.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Na dovoljenost revizije zoper tožbeni zahtevek ne more vplivati dejstvo, da je sodišče v glavi svoje sodbe navedlo vrednost iz nasprotne tožbe. Nasprotna tožba ima status samostojne tožbe, kar velja tudi pri presoji dovoljenosti revizije zoper odločitev o njej. Njena vrednost ne velja tudi za tožbo in dovoljenost revizije zoper odločitev o njej.
Zakonsko domnevo o pravilnosti vpisa je mogoče izpodbiti le s takimi dokazi, ki gotovo dokazujejo pomoto pri vpisu v hranilno knjižico. Ne zadostuje namreč le to, da bi predloženi dokazi vzbujali dvom v pravilnost vpisa. Banka je v razmerju do vlagatelja strokovnjak in hkrati diktira pogoje poslovanja, kar pomeni, da je dolžna ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2. odstavek 18. člena ZOR).
ZKP člen 108, 108/1, 337, 337/1, 337/3, 340, 340/1.
glavna obravnava - zaslišanje priče izven glavne obravnave - branje zapisnika o izpovedbi priče - premoženjskopravni zahtevek - zahtevek v tuji valuti - prekoračitev zahtevka
Kdaj priča ne more ali zelo težko pride k sodišču, kot tudi kdaj je njena izpovedba tako pomembna, da jo je - tudi v primeru, ko je bila že zaslišana v preiskavi - treba zaslišati po 1.odst. 337.čl. ZKP, pa je dejansko vprašanje, o katerem odloča razpravljajoči senat na podlagi konkretnih okoliščin.
Glede na veljavne monetarne predpise je v Sloveniji tolar edino zakonito plačilno sredstvo (71.čl. Zakna o banki Slovenije in 5.čl. Zakona o deviznem poslovanju (Ur. l. RS št. 1/91), 1.odst. 2.čl.
Zakona o denarni enoti RS in 1.čl. Zakona o uporabi denarne enote RS (Ur. l. RS št. 17/91).
Ker ne gre za izjemo od navedenih prisilnih predpisov, bi morala biti zahtevana odškodnina izražena v tolarjih, ne pa v tuji valuti.
ZOR člen 28, 28/1, 170, 170/1, 712, 712/1, 714, 714/1.
hramba - sklenitev pogodbe - izjava volje z drugačnim ravnanjem (molče) - povzročitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec v zvezi z delom
Na podlagi sporazuma o tem, da lahko tožnik pusti napravo pri tožencu oziroma jo tam shrani (torej tožnik sam) in to na sicer nevarovanem mestu zunaj ograje, ni mogoče zanesljivo sklepati, da je bila molče sklenjena shranjevalna pogodba.
Navedbe zahteve za varstvo zakonitosti sicer ne bi bile utemeljene v primeru, če bi bil v razlogih pravnomočne sodbe obrazložen in pojasnjen očitek, ki ga izrek sodbe sodišča prve stopnje vsebuje, da sta obsojenca pred tem grozila oškodovancu, da ga bosta zaklala... Le z ugotovitvijo, da sta obsojenca prišla na kraj dejanja zaradi obračuna z oškodovancem, pri čemer pa ni obrazloženo, v čem naj bi ta obračun obstajal, pa ni pojasnjen niti eventualni naklep obs. L.Š. ml. do nastale posledice, zlasti še, ker ta obsojenec, kot izhaja iz razlogov pravnomočne sodbe, tedaj, ko je oškodovanca porinil, niti ni videl, da je imel njegov soobsojeni oče L.Š. st. v rokah nož, s katerim je nato zabodel oškodovanca.