ZTPDR člen 15. SKPG člen 11. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 13, 13/4.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem na delo v drugo organizacijo - pravica do odpravnine
V četrtem odstavku 13. člena Kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo Slovenije je določeno, da ima delavec, ki je bil prevzet na delo v drugi organizaciji ali pri delodajalcu, preneha delovno razmerje brez njegove krivde prej kot v dveh letih, pravico dobiti odpravnino od prejšnje organizacije. Pravica do odpravnine je torej odvisna od vprašanja, ali so bili delavci prevzeti na delo v drugo organizacijo.
Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da delavci niso bili prevzeti po 15. členu ZTPDR in po 11. členu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, nimajo pravice do odpravnine po navedeni določbi Kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo Slovenije.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 91. ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 200.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonita uvrstitev delavca med presežne delavce - denarna odškodnina - negmotna škoda
S svojimi določbami je KP delavcu samo olajšala dokazovanje odškodninskega (civilnega) delikta. V odškodninskih sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, je pogost problem dokazovanja odgovornosti, saj često ni mogoče dokazati, da je delodajalec pri svojem, sicer nezakonitem odločanju zavestno ravnal zoper predpise. Zaradi tega ni možno ugotoviti odgovornosti na strani delodajalca in ker je odškodninska odgovornost vezana na kumulativno izpolnjevanje zahtevanih pogojev - nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza, odgovornost - odškodninske odgovornosti ni. KP pa je smiselno določila, da odgovornost delodajalca obstaja, če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da so bile v postopku ugotavljanja presežnih delavcev storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene delavčeve pravice. Zato je tudi možno zahtevati, v primerih nezakonitih odločitev delodajalca v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, povrnitev nematerialne škode zaradi psihičnih bolečin, vendar pod pogojem, da je ugotovljena škoda in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem.
KZ člen 303, 303/1. ZVGLD člen 21, 64. Pravilnik o organizaciji gojitveno - čuvajske službe ter o programu in načinu opravljanja izpitov za lovskega čuvaja člen 6, 8.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - lovski čuvaj kot uradna oseba - pooblastila lovskega čuvaja - pooblastila lovskega čuvaja na javni cesti
Javna cesta je izvzeta iz lovišča le glede upravljanja, ne pa tudi glede varstva, gojitve in lova divjadi ter prepovedi, ki so s tem povezane in da v konkretnem primeru lovski čuvaj - oškodovanec ni obravnaval obsojenca kot voznika motornega vozila, temveč kot domnevnega kršitelja predpisov o lovu.
Lovski čuvaj ima med drugim tudi pooblastila za ugotavljanje identitete vsakogar, ki se mudi v lovišču z očitnim namenom, da bo lovil (6.čl. pravilnika).
Izvrševanje kaznivih dejanj kljub temu da je bil obdolženec že nekaj časa v priporu in kljub temu da zoper njega že tečejo zaradi istovrstnih kaznivih dejanj še drugi kazenski postopki kot tudi intenzivnost kriminalne dejavnosti, ki se mu sedaj očita, ne dajejo opore za sklep, da bi obdolženec spoštoval hišni pripor. Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da uveljavljena kršitev 2.odst. 192.čl. v zvezi s 1.odst. 199.a čl. ZKP ni podana.
S tem ko je sodišče upoštevalo med okoliščinami, ki kažejo na nevarnost, da bo obdolženec ponavljal kaznivo dejanje zoper premoženje, tudi to, da zoper njega tečejo še drugi kazenski postopki zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, ni podana kršitev določbe 3.čl. ZKP - načela domneve nedolžnosti. Sklepanje, da je nekdo storil kaznivo dejanje (da je zoper njega podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje), kljub temu da je zoper njega v teku že kazenski postopek zaradi drugih kaznivih dejanj, ne predstavlja vnaprejšnje sodbe za dejanja, o katerih bo šele razsojeno. Gre za ugotavljanje storilčevih osebnih lastnosti oz. njegovega odnosa do družbenih norm in verjetnosti, da bi takšno ravnanje ponavljal v stadiju postopka, ki je uveden na podlagi utemeljenega suma in ne gotovosti o storitvi kaznivega dejanja.
ZDRS člen 10, 13, 27, 27/1.URS člen 5, 5/1.ZUP člen 209.
pridobitev z naturalizacijo - koristi države
Pri osebah slovenske narodnosti je treba določbo 13. člena ZDRS (da "lahko pridobi državljanstvo RS oseba, ki je že stara 18 let, če ta koristi državi zaradi", med drugim "nacionalnih ali podrobnih razlogov") uporabljati v neposredni povezavi s 1. odst. 5. člena URS. Zato se po mnenju sodišča nacionalni interes za podelitev državljanstva prosilcem slovenske narodnosti predpostavlja. Za morebitno negativno mnenje po 13. čl. ZDRS pa bi morali na strani tožnika obstajati taki razlogi, ki bi ga kljub obstoju nacionalnega razloga napravili za neprimernega za pridobitev državljanstva RS. Neobrazloženo negativno mnenje zato ne more biti podlaga za ugotavljanje pogoja, ki temelji na nacionalnem razlogu.
izločitev izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zaradi tega, ker je bil za izvedenca medicinske stroke v tej zadevi postavljen zdravnik - patolog dr. S.K., ki je zaposlen v Splošni bolnišnici M., v kateri je B.M. zaradi posledice nesreče umrl, ni podana zatrjevana kršitev določbe 2.odst. 251.čl. ZKP.
Vprašanje pravilne ugotovitve obsojenkinih premoženjskih in družinskih razmer zahteva postavlja kot vprašanje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, iz že navedenega razloga tega ni moč upoštevati (2.odst. 420.čl. ZKP).
Vprašanje primernosti kazni, v kolikor z njenim izrekom ni bil kršen kazenski zakon, prav tako ni razlog, iz katerega je moč vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
lastninsko preoblikovanje podjetja - zavarovanje pravic bivših lastnikov - predlog za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo je mogoče začasno urediti le pravno razmerje, ki Se nanaša na predmetni upravni spor. Z začasno odredbo ni mogoče začasno urediti razmerja, na katerega se nanaša odločba Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo o soglasju za vpis v sodni register, saj je bilo lastninsko preoblikovanje podjetja končano z vpisom v sodni register.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - nepopolna vloga
Če stranka kljub prejetemu pozivu, naj v določenem roku dopolni vlogo z manjkajočimi dokazi, teh ne pošlje, upravni organ utemeljeno domneva, da stranka za nadaljevanje postopka ni več zainteresirana.
Z vpisom lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register ni več podlage za začasno ureditev razmerij v zvezi s tem, zaradi zavarovanja zahtevkov pritožnikov v denacionalizacijskem postopku.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - vrednotenje lastninskega deleža
Pri vrednotenju lastninskih deležev v postopku zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka v tej obliki je treba uporabiti enaka merila oz. isto metodologijo vrednotenja, kot jo določa ZLPP za ugotovitev družbenega kapitala v podjetju.
plačilo neizplačanih akontacij vojaških pokojnin - stvarna pristojnost
Pri realizaciji ustavnega zakona oziroma odloka ne gre za spore o sami pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bi bilo lahko vprašljivo, ali je za odločanje o teh sporih pristojno socialno sodišče, saj to lahko odloča samo v sporih, ki so kot socialni spori izrecno določeni v ZDSS. Vendar bi v spornem primeru morebitna drugačna pristojnost lahko vplivala na ustavno pravico enakega varstva pravic (22. člen ustave RS). Zato je za odločanje o tem, ali tožniku pripada zahtevano zaostalo izplačilo akontacij vojaških pokojnin, glede na določbe ustavnega zakona in odloka, stvarno pristojno specializirano socialno sodišče.
menjava nepremičnin - causa menjalne pogodbe - lastninska pravica - pridobitev na podlagi pravnega posla - ustna pogodba - obličnost - konvalidacija - zakonita posest
Kavza menjalne pogodbe je torej prenos lastninske pravice na drugega sopogodbenika oz. menjava lastninske pravice na zamenjanih stvareh. Stranki menjalne pogodbe sta v enakem položaju kot prodajalec prodajne pogodbe. Menjalna pogodba je vsebinsko pogodba, ki je sestavljena iz dveh prodajnih pogodb.
Pogodba o menjavi uživanja in menjalna pogodba sta različni pogodbi. Pri prvi zadošča zamenjava posesti in užitek zamenjane nepremičnine (vsebinsko je to lahko tudi zakupna pogodba, pogodba o užitku ali druga neimenovana pogodba), pri drugi pa, mora biti dogovorjen tudi prenos lastninske pravice.
tožba na izpraznitev stanovanja - vojaško stanovanje - nezakonita uporaba stanovanja
Toženka bi morala zatrjevano nezakonitost izvršilnega postopka uveljavljati z rednimi in po potrebi tudi z izrednimi pravnimi sredstvi v tistem postopku, za katerega zatrjuje, da je bil nezakonit, ne pa v sedanji pravdi.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - denacionalizacije stavbnih zemljišč
Pravnim naslednikom razlaščenca, ki imajo sedaj pravico uporabe na podržavljenem stavbnem zemljišču 31. člen ZDen ne dovoljuje lastninjenja in je lastninjenje tovrstnih primerov urejeno s posebnim zakonom.
Ker sta se toženca s prodajno pogodbo zavezala tožnikom plačati 80.000 DEM kupnine v tolarski vrednosti, je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku za plačilo še dolžnih 40.000 DEM v tolarski vrednosti skladna z materialnopravno določbo prvega odstavka 454. člena ZOR, saj sta toženca dolžna v celoti izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
Okoliščina, da je pritožnica zaposlena na Višjem sodišču v X., pomeni tehten razlog iz 68. člena ZPP. Navedeno dejstvo utegne pri nasprotni stranki povzročiti dvom v nepristranskost sojenja.
Upravni organ prve stopnje in tožena stranka sta ugotovila, da so bile predmetne nepremičnine podržavljene na podlagi Odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 10/80) iz Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 19/76). Niti zakon niti odlok nista navedena med predpisi v 3. čl. ZDen, prav tako pa sta predpisa, ki sta bila sprejeta po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963. Osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po navedenem odloku oz.
zakonu, niso upravičenci do denacionalizacije v smislu določb ZDen.
odškodnina - nemožnost uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila
Zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu, ki v postopku uspe, upravičenje za nazaj. Zato je potrebno izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen. Če se je denacionalizacijski upravičenec poslužil zakonske možnosti, da prepreči začeta adaptacijska dela na nepremičnini, za katero je vložil zahtevo za denacionalizacijo, potem to ne more iti v njegovo škodo. Zato ni odločilno stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v času ogleda in ki naj bi bilo nespremenjeno od prekinitve adaptacije.
Pravno nepomemben je zato tudi na tej okoliščini temelječi zaključek o nemožnosti oddaje takega prostora v najem.