DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS04894
ZD člen 27, 42, 42/1-1, 42/3, 44, 132, 138, 138/1, 221.ZZZDR člen 108, 109, 111. ZPP (1977) člen 79, 79/3, 254, 254/1, 267, 267/1, 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1-2.
razdedinjenje - delna poslovna sposobnost mladoletnika - pravdna sposobnost mladoletnika - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - zaslišanje v primeru mladoletnosti stranke
Delna poslovna sposobnost mladoletnika, ki je dopolnil petnajst let (108. člen ZZZDR), ne vsebuje pravice razpolagati z dednimi pravicami, med katere je treba šteti tudi priznanje utemeljenosti razdedinjenja mladoletnega nujnega dediča. Taka razpolaganja pomenijo - upoštevaje daljnosežnost dednih razpolaganj (1. odst. 138. čl. in 221. čl. ZD) vselej - zmanjšanje mladoletnikovega premoženja. Za tako razpolaganje z otrokovim premoženjem, s katerim sicer upravljajo (109. čl. ZZZDR), morajo celo njegovi starši kot zakoniti zastopniki pridobiti odobritev centra za socialno delo (111. čl. ZZZDR).
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanje v stavbi, ki je kulturni spomenik - drugo primerno stanovanje - prodaja s predkupno pravico
Vsebina predkupne pravice je, da stvar, na katero se predkupna pravica nanaša, ne more preiti v last drugega proti volji upravičenca (527. člen ZOR). To pa pomeni, da tudi upravičenca, ki tako stvar že ima v svoji lasti, ni mogoče prisiliti v prodajo drugemu.
upravičenec do denacionalizacije - sklenitev pravnega posla - grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - vrnitev nepremičnin - časovna omejitev upravičenosti zahteve za denacionalizacijo
Zakon o denacionalizaciji določa tri možne pravne podlage za vračanje prisilno podržavljenega premoženja: po določilu 3. člena se vrača premoženje, ki je bilo podržavljeno po v njem naštetih predpisih; po določilu 4. člena se vrača premoženje, ki je bilo neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa (ki ni predpis iz 3. člena), izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963 ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova; po določilu 5. člena pa se vrača premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Predpostavki za vračanje premoženja po 5. členu ZDen sta bili dve: (1) pogodba (ki je bila lahko različnih oblik oziroma vrste) je morala biti sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače predstavnika države oziroma oblasti in (2) sklenjena je morala biti v časovnih mejah, ki sta jo določala 3. in 4. člen ZDen, to je v času veljavnosti tam zajetih predpisov.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - odgovornost organizatorja športnega dne - nogometna igra kot nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - načelo neminem laedere - vmesna sodba
Pouk v osnovni šoli mora biti organiziran tako, da osebam, ki so v njem udeležene, in tako tudi njegovim izvajalcem, ne nastaja škoda (načelo neminem laedere - 16. člen ZOR). Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo, da bi zavarovanka tožene stranke, ki je organizirala istočasno izvedbo športnega dneva in rednega pouka športne vzgoje (nogometa in skoka v daljavo), škodni dogodek lahko pričakovala. Do škodnega dogodka ne bi prišlo, če bi šola organizirala pouk športne vzgoje za višje in športnega dne za nižje razrede ločeno in ne na isti dan.
Nogomet sam po sebi kot športna igra ni nevarna dejavnost. Nevaren je postal zaradi neustrezne organizacije športnega pouka. Za pravilno organizacijo pa je šola krivdno odgovorna (154. člen v povezavi s 1. odstavkom 170. in 1. odstavkom 171. člena ZOR). Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom.
Tožeča stranka je v tožbi uveljavljala poleg nedenarnega tudi denarni zahtevek. Da gre za dva različna tožbena zahtevka, izhaja tako iz tožbenega predloga kot iz dejanske podlage spora. Tožbena zahtevka bi lahko tožeča stranka uveljavljala v dveh ločenih pravdah. Gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, za katero velja 2. odstavek 37.
vrnitev posojila - izpolnitev obveznosti - zapadlost terjatve - čas izpolnitve, če rok ni določen - zastaranje - začetek teka zastaranja - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic
Če se stranki ne dogovorita za točen datum zapadlosti obveznosti, sodišče najprej ugotovi, ali je ta določljiv. Sodišče zapadlost ugotavlja na podlagi okoliščin primera in na podlagi namena, ki sta ga stranki pri sklenitvi pogodbe zasledovali (primerjaj 314. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Sodišči sta rok vrnitve ugotovili na podlagi izpovedi toženca samega. Posojilo naj bi vrnil, ko bi lokal začel obratovati. Če pa je tako, je pravilno nadaljnje materialnopravno sklepanje, da je v primeru, ko lokal ne začne obratovati, pravno odločilen tisti čas, ko bi najpozneje lokal še lahko začel poslovati.
ZOR člen 17, 262, 262/1, 557, 559, 559/1, 562, 562/1.
posojilo - vrnitev posojila
Izpolnjevanje prevzetih obveznosti je temeljna dolžnost udeležencev obligacijskega razmerja (17. člen ZOR) ter je zato upnik v obveznostnem razmerju upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 262. člena ZOR).
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi
Določbe 1. točke 1. odst. 19. čl. ZDen ni mogoče razlagati tako, da je edini način nadomestitve nepremičnine, ki jo uporablja državni organ, nakup druge nepremičnine.
Upnik v obveznostnem razmerju lahko zahteva od dolžnika izpolnitev obveznosti le, če ta obstaja. Ker pa je bilo ugotovljeno, da tožnica ni dokazala, da bi v toženčevo korist vplačala sporni znesek, njen zahtevek ne more biti utemeljen niti na podlagi 210. člena ZOR (ki utemeljuje vrnitveno obveznost tudi v primeru, kadar kdo brez podlage sprejme kakšno korist iz premoženja druge osebe).
ZOR člen 154, 154/2, 170, 171, 173, 174, 181, 262, 262/2, 269. ZPP (1977) člen 7, 354, 354/1, 354/2-13, 385, 385/3.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - nastanek škode - pogodbena odškodninska odgovornost - obligacije prizadevanja - odgovornost pravne osebe nasproti tretjim - društvo - odgovornost organizatorja izleta v gore za ravnanje gorskega vodnika - kršitev pravil stroke - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina
Tožena stranka je prekršila pogodbene obveznosti, ki jih je sprejela z organizacijo izleta za udeležence, ki so sprejeli njeno ponudbo za vodeni gorski izlet. Ravnanje pravne osebe je vselej ravnanje fizičnih oseb, ki delujejo (v taki ali drugačni vlogi) zanjo. Tožena stranka odškodninsko odgovarja za ravnanja (predvsem opustitve)
vodnice gorskega izleta, ki je delovala zanjo. Podlaga za to je v 1. odstavku 171. člena (v zvezi s 1. odstavkom 170. člena) ZOR.
prenehanje stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - status uporabnikov - nezakonita uporaba stanovanja
Po določbi 141. člena Stanovanjskega zakona (SZ) preneha stanovanjska pravica z dnem sklenitve najemne pogodbe. S tem dnem preneha tudi status uporabnikov stanovanja po določbah prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR). Položaj tožencev je tako mogoče presojati le po določbah Stanovanjskega zakona oziroma na njegovi podlagi sklenjene najemne pogodbe z dne 30.3.1993 med najemnikom in najemodajalcem.
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 26/83) ni naveden v 3. čl. ZDen in glede na čas njegove uveljavitve ni predpis, izdan do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963. Sklicevanje upravnega organa na ta zakon v obločbi o prenosu kmetijskih zemljišč v družbeno lastnino pa pomeni uporabo pravnega naslova.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev - sodni postopek - rok za pritožbo - dopolnitev pritožbe
Ker je glede na določbo četrtega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih rok za pritožbo osem dni in je rok za pritožbo že zdavnaj potekel, pritožbeno sodišče morebitnih dopolnitev oziroma popravkov pritožbe zaradi poteka roka ni smelo upoštevati. Zato ni mogoče ugotoviti, da toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in da bi bila tako kršena 7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP.
ZTPDR člen 24, 24/5, 24/6. ZDR (1990) člen 49, 49/1, 106, 106/2, 106/2-4.
delo preko polnega delovnega časa - delovno razmerje pri delodajalcu - delovni čas - pravica do plačila
Za plačilo dela daljšega od polnega delovnega časa so dani pogoji, če je o tem sprejel sklep pristojni organ (4. alinea drugega odstavka 106. člena ZDR) in če so za to bili dani pogoji, ki so določeni v državnih in tudi mednarodnih pravnih normah in ki v izjemnih primerih dovoljujejo delo daljše od polnega delovnega časa.
Po določbi 210. člena ZOR delavec lahko uspešno zahteva plačilo za delo, ki je daljše od polnega delovnega časa, če je na eni strani dokazana obogatitev, na drugi prikrajšanje.
Postopek je pomanjkljiv, če sodišče v postopku ni niti opredelilo tožbenega zahtevka, niti ni v izvedenih dokazih dovolj podlage za pravilno uporabo materialnega prava v sporni zadevi. Odprta so ostala nekatera bistvena vprašanja, na katera bi moralo sodišče najti odgovore, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.
ZPP (1977) člen 79, 79/1, 83, 83/5, 421, 421/3, 354.
prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - obnova postopka - obnovitveni razlog - pravočasnost
Procesna sposobnost je poslovna sposobnost stranke, da lahko sama opravlja pravdna dejanja (1. odstavek 79. člena ZPP). Pomanjkanje procesne sposobnosti lahko nastopi med sodnim postopkom ali pa obstaja že pred njegovim začetkom. Če se pomanjkljivosti glede procesne nesposobnosti stranke ne dajo pravočasno odpraviti s postavitvijo zastopnika, ali so take narave, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, ima sodišče v 5. odstavku 83. člena ZPP pooblastilo, da tožbo zavrže.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 136, 136/1, 136 /1-1, 136/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - dokazovanje upravičene odsotnosti z dela
Upravičena odsotnost z dela v zvezi s 5. točko prvega odstavka 100. člena ZDR se ne dokazuje samo z listinami, ki jih izdajajo zdravstveni organi po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi z drugimi dokazi. Tožnica je zaradi stavke zdravnikov bila v zmoti o upravičeni odsotnosti z dela, v dokaznem postopku pa je bilo z zaslišanjem zdravnikov ugotovljeno, da je zaradi nege hčerke imela pravico izostati z dela en teden. To pomeni, da z dela ni neupravičeno izostala pet delovnih dni zaporedoma.
ZDR (1990) člen 36b, 36b/1, 36e, 36e/1. Pravilnik o ugotavljanju začasnih in trajnih presežkov delavcev in zagotavljanju njihove materialne varnosti člen 13, 15, 15d.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežek - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Samo v primeru, da bi se zatrjevana usposobljenost odražala pri ugotovljenih rezultatih delovne uspešnosti kot eden izmed količinskih ali kakovostnih kriterijev in kot podlaga za izplačilo plače iz tega naslova, ali iz naslova posebej izplačanega dodatka za funkcionalna znanja, bi bila - po presoji revizijskega sodišča - upoštevna kot kriterij iz 14. člena pravilnika tožene stranke.