DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS04830
ZPP (1977) člen 2. ZTLR člen 20.ZD člen 2, 212.
dedovanje - predmet dedovanja - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Okolnost, da sta hišo kupila od tretje osebe zapustnik in toženec, vsak do 1/2, pripelje lahko le do zaključka, da sta postala oba solastnika hiše z enakima deležema. Do drugačnega zaključka ne pripelje niti nadaljnja ugotovitev, da je zapustnik plačal tudi toženčev del kupnine to je izpolnil njegov del obveznosti (pri čemer ni odločilno ali iz darilnih nagibov ali zato, ker je toženec pred tem to je leta 1989 obnavljal hišo ali pa iz posojilnega razmerja s tožencem).
pravica do odgovora in popravka - obveznosti RTV organizacije - predložitev zapisa oddaj na vpogled - rok za vložitev zahteve za objavo odgovora ali popravka - začetek teka roka
Če prizadeta stranka ne ve za točno vsebino prispevka, s katerim je prizadeta njegova pravica ali interes, je v ZJG določena v 1.
odstavku 11. člena obveznost RTV organizacije, da zapise svojih oddaj da na vpogled zainteresirani osebi. Če RTV organizacija izroči zapis oddaje tako pozno, da prizadeta oseba ne more zahtevati objave odgovora v roku tridesetih dni od objave, potem razumljivo prične teči rok tridesetih dni za podajo zahteve za objavo tisti dan, ko prizadeta oseba prejme zapis oddaje. Drugačna razlaga bi omogočala RTV organizaciji, da bi se lahko izognila obveznosti objave odgovora oziroma popravka na tak način, da bi zavlačevala z izročitvijo zapisa oddaje in s tem onemogočila uveljavitev zagotovljene pravice prizadete osebe do odgovora na objavljeno informacijo.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - subjektivna nevarnost
Dovoljena je začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev, pa čeprav odtujeno nepremičnino nadomestila kupnina.
Nevarnost kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežkočenja izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Dolžnikova krivda (subjektivna odgovornost) za ugotovitev nevarnosti ni relevantna.
premoženjska razmerja med zakonci - pridobitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - ius cogens - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju
Določilo 51. člena ZZZDR je tako po pravni teoriji kot sodni praksi prisilne narave (ius cogens). Po navedeni določbi je vse tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v zakonski zvezi, njuno skupno premoženje. Takega zakonitega določila zakonca s pogodbo ne moreta izključiti, niti se ne moreta vnaprej odreči svojemu deležu na skupnem premoženju. Skupno premoženje je kot družinskopravni inštitut posebna premoženjskopravna kategorija, za katero je značilno, da nastane originarno z rezultati dela v času trajanja zakonske zveze in da so na takem premoženju deleži zakoncev nedoločeni. Za pridobitev skupnega premoženja sta pravno upoštevani dve okoliščini: dejanski obstoj skupnosti zakoncev (partnerjev) in v času obstoja take skupnosti z delom, bodisi rednim ali izrednim, obeh partnerjev pridobljeno premoženje. Za nastanek skupnega premoženja tako ni pravno odločilna okolnost, da je kupnino za nakup določene stvari prispeval morda zgolj eden od zakoncev.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev gospodinjskih predmetov - skupno gospodinjstvo zapustnika in potomcev kot pravni standard
Razlaga pravnega standarda skupnega (istega) gospodinjstva med zapustnikom in družinskim članom zahteva ne samo ugotavljanje objektivnih elementov o času in načinu vodenja skupnega gospodinjstva, temveč tudi subjektivnih elementov o povezanosti družinskih članov.
Za odgovornost zavarovalnice iz obveznega zavarovanja škod, nastalih v prometu z motornimi vozili po 25.6.1991, ni več mogoče upoštevati najnižjih zavarovalnih vsot, določenih z odloki ZIS SFRJ, ker z njimi ni bil ohranjen nivo varstva oškodovancev, ki ga daje sistem obveznega avtomobilskega zavarovanja. Upoštevanje teh odlokov bi bilo v nasprotju z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I). Vlada RS je bila po 25.6.1991 dolžna ohranjati navedeni nivo varstva. Zaradi varstva oškodovancev je najnižjo zavarovalno vsoto obveznega avtomobilskega zavarovanja po povedanem za čas od 25.6.1991 naprej - po sistemu, da velja zavarovalna vsota, določena v času prometne nesreče - treba ugotavljati po odloku vlade RS z dne 3.4.1992. Zavarovalne vsote, določene z odlokom ZIS, objavljenem v Ur. listu SFRJ, št. 56/91 v znesku 2,000.000,00 din (SIT) tako ni mogoče upoštevati niti s korekcijo njene valorizacije od uveljavitve dne 1.8.1991. Ta odlok je bil namreč izdan po osamosvojitvi RS in nasprotuje slovenskemu javnemu redu (prvi odstavek 4. člena že omenjenega Ustavnega zakona o izvedbi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije).
ZOR člen 141, 141/1, 256, 256/2, 399, 399/2, 1065.ZM člen 16. ZIP člen 21.
izvršba - menica kot verodostojna listina - ugovor zoper zahtevek za izpolnitev - višina obrestne mere - subjektivni in objektivni element oderuštva - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega pravnega posla po ZM
Res je sicer, da se je postopek začel z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi menice kot verodostojne listine iz 21. člena ZIP. Toda glede na ugovor tožene stranke (kot dolžnika) proti temu sklepu in spodbijanje utemeljenosti zahtevka, se je v teku pravdnega postopka razpravljalo o temeljnem pravnem poslu, se pravi o obravnavanem protokolu kot kreditni pogodbi. To je namreč dopustno ob smiselni uporabi določila 16. člena Zakona o menici in po 2. odstavku 256. člena ZOR, ker sta pravdni stranki v meničnem razmerju trasant in remitent.
povrnitev negmotne škode - oblike negmotne škode - pravična denarna odškodnina - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Upnik lahko tedaj, kadar mu dolžnik plača na račun odškodninskega zahtevka za različne pojavne oblike nepremoženjske škode en sam znesek in pri tem ne opredeli namena plačila, upošteva tako plačilo le na račun škode, ki mu je nastala oziroma obveznosti, ki obstaja (kar pomeni v tem primeru: ker je tožnik zahteval za telesne bolečine, za strah in za zmanjšanje življenjskih aktivnosti skupaj 700.000,00 SIT odškodnine, toženka pa mu je plačala 550.000,00 SIT, pozneje pa se je v postopku ugotovilo, da mu škoda iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni nastala, je treba celotno plačilo upoštevati na račun škode iz naslova telesnih bolečin in strahu).
začasna odredba - dodelitev ribiškega okoliša v upravljanje
Če je tožnik pridobil pravico upravljanja po sporazumu in jo izvršuje, je verjetno izkazana potreba po ureditvi tega spornega pravnega razmerja z začasno odredbo.
gospodarski spor - revizija - dovoljenost revizije pri objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov - obravnavanje dokazov po koncu glavne obravnave - soglasje pravdnih strank
Sodišče prve stopnje s tem, ko je po koncu glavne obravnave dokazno ocenilo prejeto listino, ni kršilo določb postopka. Takšno ravnanje ji namreč omogoča drugi odstavek 304. člena ZPP, pri čemer soglasje tožene stranke ni bilo potrebno.
Če je tožnik opravljal neposredne naloge, namenjene obrambi države, ki bi jih sicer morale opraviti organizirane enote iz 1. člena ZVVA91 in to po nalogu pristojnega organa, bi bilo mogoče šteti, da je do zatrjevane okvare zdravja prišlo v okoliščinah iz 1. člena zakona.
ZIP člen 265, 265/1, 267, 267/I.ZZK člen 5, 5/4, 21, 23.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugotovitvena tožba - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin
Ker se z začasno odredbo zavaruje izvršitev neke terjatve, ugotovitvena sodba pa te tožniku ne da, v pravdah zaradi ugotovitve obstoja neke pravice ali pravnega razmerja začasnih odredb po določbah ZIP zato ni mogoče izdati. Toda morebitni pravnomočni ugotovitvi, da je prva tožeča stranka lastnica spornih parcel, bo sledila izvršitev - vknjižba lastninske pravice na ime prve tožeče stranke v zemljiško knjigo. Zato v takšnem sporu ni mogoče odkloniti izdaje začasne odredbe, če so za to izpolnjene zakonske predpostavke.
ZVD člen 26, 44, 47, 49, 50.ZOR člen 154, 154/2, 173, 192.
povrnitev škode - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - deljena odgovornost - vmesna sodba
Po 26. členu ZVD, mora delodajalec zagotoviti takšna sredstva za delo, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo.
Pravica in obveznost uporabljati sredstva, ki imajo naravo varstvenih naprav po 44. členu ZVD, ne pomeni, da morajo delavke uporabljati tudi sredstva, ki so neprimerna za ta namen.
V konkretnem primeru gre za sklep sodišča prve stopnje, ki ga je potrdilo sodišče druge stopnje, o zavrženju predloga za obnovo postopka, ker ga ni vložil upravičen predlagatelj. To pa ni sklep, s katerim bi bil postopek med strankama, ob eventualni udeležbi stranskega intervenienta, v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP pravnomočno končan.
privatizacija stanovanj - pravica imetnika stanovanjske pravice do povrnitve lastne udeležbe
Povrnitev lastne udeležbe lahko zahteva imetnik stanovanjske pravice, ki je imel to pravico na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona in ki je imel zato tudi pravico do privatizacije stanovanja.
Pri določanju odškodnine je potrebno na splošno upoštevati širše okvire, ki se izražajo ob medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa posebne okoliščine pri posameznem oškodovancu, njegovo konkretno objektivno prizadetost in kako se ta odraža v njegovi duševnosti glede na njegovo starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno. Zato je odškodnina posledica konkretizacije in individualizacije posameznih škodnih primerov.
Nezakonski in zakonski otroci so v našem pravnem redu glede pravic in obveznosti (in tako tudi glede pravice do preživljanja) izenačeni (5. člen ZZZDR).
ZPP člen 2, 354, 354/2-10.ZOR člen 47, 103, 103/2, 458, 458/1, 552, 553.ZKZ člen 60.
promet s kmetijskimi zemljišči - menjalna pogodba - nedopusten predmet obveznosti - ničnost - sosporništvo - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva in novi dokazi v reviziji
Status solastnikov v pravdni zadevi, ki zadeva celotno nepremičnino, in s tem zvezano vprašanje narave sosporništva, ni procesnopravno, temveč materialnopravno vprašanje.
Prepoved prometa z zemljiščem, ki ga daje ena stranka drugi v zamenjavo, vpliv na veljavnost menjalne pogodbe v celoti. Drugi odstavek 103. člena ZOR se nanaša na prepovedi, ki zadevajo samo eno stranko in se tičejo prav nje in lastnosti na njeni strani, ne pa predmeta posla.