Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS člen 8, 8/1, 8/2. ZRPPN člen 16.ZSZ člen 53.
razlastitev zaradi splošnega interesa - gradnja avtoceste - predhodni postopek za pridobitev zemljišča
Če se v šestih mesecih od dneva, ko je lastniku zemljišča, potrebnega za graditev avtoceste, vročena pismena ponudba za sklenitev pogodbe za odkup zemljišča oz. nadomestitve nepremičnine z ustrezno drugo nepremičnino, ne doseže sporazum, se lahko uvede postopek za razlastitev.
dohodnina - rok za uveljavljanje zmanjšanja osnove za dohodnino in posebnih olajšav
Določba 84. čl. ZDoh ( Ur.l. RS, št. 71/93 ), ki velja od 1.1.1995 dalje, ni samo procesna določba, ampak ima tudi materialnopravne učinke, zato ne more biti podlaga za odmero dohodnine za leto 1993.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti zaradi ravnanj preživljanca
Ko sta sodišči ugotovili, da toženec izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe, ne izpolnjuje pa le tistih, katerih izpolnjevanje mu onemogoča tožnik sam, sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek, uveljavljen na podlagi neizpolnjevanja pogodbe.
Ugotavljanje okoliščin, na kakšen način je prešlo premoženje v družbeno lastnino in ali je mogoča vrnitev v obliki, kot se zahteva, predstavlja v denacionalizacijskem postopku del dejanskega stanja, ki ga mora ugotoviti organ, ki vodi denacionalizacijski postopek. To ni vprašanje, ki bi predstavljalo samostojno pravno celoto kot predhodno vprašanje.
ZOR člen 26, 56, 56/1, 103, 103/1. ZPP (1977) člen 201, 212, 212-1, 354, 354/2-11, 365, 365/3, 385, 385/1-1, 385/1-2, 385/3, 389, 389/2.
ničnost darilne pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe
Le poslovno sposobna stranka lahko izjavi pravno relevantno voljo za sklenitev pogodbe. Le-to je pogoj, da pogodba sploh nastane (26. člen ZOR). Tako je mogoče govoriti, da pogodba, ki jo "sklene" poslovno nesposobna oseba, sploh ni nastala. Toda, ker listina o njej obstaja, ker je lahko že imela pravne učinke ali bi jih imela, jo je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe spraviti s sveta in tako mora sodišče ugotoviti njeno ničnost. Že po naravi stvari same je predpis o zahtevani poslovni sposobnosti stranke za sklenitev veljavne pogodbe prisilne narave, posledica kršitve takšne zakonske določbe pa je ničnost (prvi odstavek 103. člena ZOR).
ZUS člen 1, 1/3, 18, 18/3, 68, 69, 69/2, 74.ZDPra člen 7, 7/1.
začasna odredba - kršitev postopka - nemožnost sodelovanja stranke v postopku
Tudi v postopku izdaje začasne odredbe je treba toženi stranki dati možnost sodelovanja v postopku in jo pravočasno seznaniti z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev.
začasno zatočišče - vloga za pridobitev začasnega zatočišča - vrnitev v prejšnje stanje
Rok iz 6. odst. 10. čl. ZZZat in 6. čl. Uredbe o pridobitvi začasnega zatočišča za državljane Republike BiH (Ur.l. RS, št. 20/97 in 41/97) je materialni rok. Zato je vložitev vloge pri pristojnem organu pred potekom veljavnosti kartona začasnega begunca eden izmed pogojev za priznanje uveljavljenega statusa. Ker ne gre za procesni rok, vrnitev v prejšnje stanje ni možna.
Zakonitost odločbe tožene stranke, s katero je ta zavrnila pritožnikovo pritožbo zoper investitorjema izdano lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo z vidika določb 2. odst. 54. čl. in 1. odst. 55. čl. ZUN in pogojev, ki jih določa PUP.
Inšpekcijski postopek ni ovira za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji, če je gradnja v skladu s pogoji PUP. Upravni organ je dolžan sosedu omogočiti vpogled le v svoje spise, ne pa tudi v inšpekcijski spis, saj se inšpekcijski postopek vodi pri drugem upravnem organu.
Če gre za legalizacijo, je potrebno presoditi, ali so upoštevana določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, zlasti tista, ki urejajo odmik, saj je prav ta okoliščina med strankama sporna.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - dejanje oškodovanca - spolzka tla kot nevarna stvar
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da so spolzka tla kot stvar, iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike, nevarna stvar (drugi odstavek 154. člena in 173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Na prisojo takšne lastnosti ne vpliva okoliščina, kdo je povzročil, da so tla postala spolzka. Takšna tla so torej sama ob sebi nevarna, ker povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti (razen če se v drugih primerih tla s čim prekrijejo ipd.).
Čeprav je član senata na pritožbeni stopnji v pravdi na določitev uporabnine za tuje zemljišče kot predsednik senata odločal na prvi stopnji v pravdi na ugotovitev lastninske pravice na istem zemljišču, to ni razlog za izločitev po 5. točki 71. člena ZPP. Omenjeni pravdi namreč ne predstavljata iste zadeve.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Odškodnine za strah se priznava odškodnina samo v tistih primerih, ki pri oškodovancu povzročijo resno psihično neravnovesje in ne za vsako najmanjšo bolečino ali strah. Toda v danem primeru je izvedenec pojasnil, da je imel tožnik rano na glavi in je prestal pretres možganov srednje stopnje, torej je mogoče njegovo poškodbo po Fischerjevi razvrstitvi poškodb v šest skupin uvrstiti med srednje hude primere (poškodba III. stopnje).
ZOR člen 178, 178/2, 192, 201, 201/1. ZPP-77 člen 12, 12/3.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kazenska odgovornost - obojestranska krivda - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in glede kazenske odgovornosti storilca (3. odstavek 12. člena ZPP). To pa ni razlog, da ne bi moglo ugotavljati morebitne sokrivdne drugih udeležencev nesreče in sploh drugih okoliščin, ki vplivajo na vprašanja v zvezi z odškodninsko odgovornostjo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda po nezavarovanem vozilu - regresni zahtevek zavarovalnice
Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (bivše federacije št. 17/90 in 82/90), je v 99. členu določal pravila za povračilo škode, povzročene z uporabo vozila, katerega lastnik oziroma uporabnik se ni zavaroval proti avtomobilski odgovornosti. Po tem določilu je zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, vstopila v njegove pravice proti osebi, odgovorni za škodo in sicer za izplačani znesek, obresti in stroške.
pogodba o delu - posredniška pogodba - pravna narava pogodbe - oblika pogodbe - domneva o popolnosti listine - pogodbena obrestna mera - višina obrestne mere - valutna klavzula
Odločitev, da gre za pogodbo o delu oz. za podjemniško pogodbo in ne za posredovanje je pravilna, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da prevzemnik posla ni iskal primerne stranke, ki bi jo spravil v stik s toženo stranko, ker je bila stranka dobro znana: šlo je za podjetje S., ki ga je bilo treba pripraviti k temu, da bi pod ugodnimi pogoji odprodal prostore poslovno-trgovskega centra v Š. pri K. Iz tega sledi, da ni moglo iti za posredovanje, kjer pripade posredniku pravica do nagrade za opravljeno delo tedaj, ko je sklenjena pogodba (prvi odstavek 823. člena ZOR), ker ni bilo strahu, da bi posrednik povezal komitenta s komerkoli in dobil nagrado tudi v primeru, ko ne bi bilo nobene realne možnosti za sklenitev pogodbe. Poleg tega naloga prevzemnika posla ni bila samo v posredovanju, marveč je tudi svetoval glede strategije pogajanj in je v pogajanjih aktivno sodeloval, česar ni mogoče pričakovati od posrednika, ki mora skrbeti za interese obeh pravdnih strank, med katerima posreduje, in sme sprejeti naročilo za posredovanje od obeh strank (825. člen ZOR).
Razpravljanje o tem, ali je sodišče pravilno uporabilo določila ZTLR, ali bi morali uporabiti pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ) je brez pomena, saj je v zvezi z načelnim pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča (ZSO, št.V/1 -1960) omogočeno priposestvovanje nepremičnine v 20 letih tudi na podlagi določil ODZ, ker je bil zaradi spremenjenih ekonomskih in drugih razmer v družbi skrajšan maksimalni rok in tožniku za priposestvovanje ni bilo več treba dokazovati, da je izvajal zakonito posest.
izvolitev v sodniško funkcijo - ocena sodniške službe - sposobnost ustnega in pisnega izražanja
Odločba tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki temelji na negativni oceni glede sposobnosti ustnega in pisnega izražanja, ne da bi tožena stranka ugotavljala, kako kandidat za okrajnega sodnika dejansko obvladuje slovenščino, in ki opira odločitev tožene stranke na negativno oceno personalnega sveta, sprejeto po neformalnem razgovoru, s kandidatom, da ni izpolnil pričakovanj predsednika višjega sodišča glede odprave težav pri obvladovanju slovenskega jezika, in ne upošteva listin in podatkov v upravnih spisih v zvezi s tem, ni zakonita.