povrnitev negmotne škode - nova škoda - vzročna zveza - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje s tem, ko ni natančno povzelo izvedenskega mnenja dr. L. T., ni zagrešilo očitane kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77.
Pes je ugriznil tožnico v roko, ko ga je krmila v svoji drvarnici, kamor ga je zaprla pred tem samolastno. Do pasjega ugriza je tako prišlo v njeni sferi in zaradi njenega ravnanja. Vzročna zveza med toženčevo opustitvijo (v smislu pravila paragrafa 1320 ODZ) in škodnim dogodkom, je bila pretrgana z ravnanjem tožnice. Zato niso bili podani vsi potrebni elementi civilnega delikta, da bi bil toženec lahko odškodninsko odgovoren tožnici za posledice pasjega ugriza.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04902
ZJG člen 9, 13.URS člen 39, 40. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
povrnitev gmotne škode - objava v tisku - pravica do odgovora in popravka - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini vlog pravdne stranke in vlogami
Zaradi parcialnega povzemanja vsebine tožb v drugi civilni zadevi in zanemarjanja spremembe tožbenih zahtevkov, sodišče druge stopnje ni pravilno povzelo vsebine tožbenega zahtevka.
Ni resnična navedba v utemeljitvi sodbe pritožbenega sodišča, češ, da je novinarka v naslovu nad informacijo pravilno navedla toženo stranko s tem, ko je povzela le del njenega imena. Ministrstvo za pravosodje nima pasivne legitimacije, saj je le upravni organ države Republike Slovenije, ki je v tožbi in zlasti v tožbenem zahtevku pravilno navedena kot Republika Slovenija, s pristavkom: Ministrstvo za pravosodje. Tako parcialno povzemanje vsebine pomeni izkrivljanje celote. To se kaže tudi pri povzemanju datumov, od katerih tožnik zahteva plačilo premoženjske škode za različne mesece, ki jih je v različnih vlogah preračunaval bodisi v glavnici, bodisi v rentnem zahtevku za plačilo bodoče škode.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Določitev zagovornika po določbah 70.čl. ZKP daje pooblastilo odvetniku kot zagovorniku obdolženca od dneva postavitve do pravnomočnosti sodbe (4.odst. 70.čl. ZKP). Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, odvetnik A.Ž., ni več zagovornik obs. D.K. od pravnomočnosti sodbe dalje niti po njegovem pooblastilu, niti po zakonskem pooblastilu na podlagi že navedenega sklepa, zato tudi ni bil upravičen v korist obsojenca vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (1.odst. 421.čl. ZKP).
ZOR člen 154, 154/1, 158, 173, 173/1, 177, 177/3, 200.ZVojD člen 10, 10/1.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odškodninska odgovornost države - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - udeležba na vojaških vajah - sposobnost za vojaško službo - seskok iz kamiona z vojaško opremo - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Vrnitev v bazni tabor je treba presojati kot del celote, torej kot dogodek, ki se je zgodil v okviru vojaških vaj.
Če gre za objektivno odgovornost tožene stranke, je ona tista, ki mora računati z običajnimi hibami udeležencev vojaških vaj, to je hibami, ki same po sebi v normalnih okoliščinah oškodovancu ne povzročajo težav.
Vprašanje izključne pristojnosti ni materialno, temveč procesnopravno vprašanje.
Po 2. odstavku 61. člena ZUKZ je slovensko sodišče izključno pristojno, če je toženec slovenski državljan in ima tudi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če sta oba pogoja izpolnjena, litispendenca pred tujim sodiščem na potek pravde pred slovenskim sodiščem ne vpliva.
Sodišči sta po ugotovitvi obstoja listispendence tožbo zavrgli na podlagi 3. odstavka 194. člena ZPP/77. S tem sta kršili 27. člen ZPP/77, ki odkazuje na uporabo 80. člena ZMZP kot specialni predpis. V 80. členu ZMZP pa je določeno, da sodišče v primeru litispendence na zahtevo stranke postopek prekine, ne pa tožbo zavrže.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 17, 329, 329/2, 329/4.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Če sodišče ugotovi, da predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z zadevo (obravnavanim kaznivim dejanjem) ali da ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom moč ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev oz. okoliščin, pomembnih za razsojo, potem lahko izvedbo takšnega dokaza zavrne, ne da bi kršilo pravice obdolženca.
ZOR člen 154, 173, 192. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari - zasnežena tlakovana pot kot nevarna stvar - domneva vzročnosti objektivna odgovornost - deljena odgovornost - vmesna sodba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Odločilnega pomena za sklep, da je tožnik sam odgovoren za polovico nastale škode, je ugotovitev, da je potne in vremenske razmere poznal, da je kljub poškodovani levi nogi uporabil zasneženo, to je neočiščeno stransko pot, čeprav je imel na razpolago glavno pot, ki je bila očiščena in torej varna. Čeprav je podana tudi toženkina objektivna odgovornost, to ne utemeljuje sklepa, da mora biti zato pretežno odgovorna za tožnikovo nezgodo. Ugotovljene razmere na poti in njegovo zdravstveno stanje so dejstva, ki jih je sam tožnik poznal in ki bi jih moral pri odločanju o izbiri poti upoštevati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti glede obstoja utemeljenega suma v smeri očitanega kaznivega dejanja napada prvostopno in pritožbeno dokazno oceno v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti (zmotna ugotovitev dejanskega stanja - 2.odst. 420.čl. ZKP).
ZOR člen 200. ZPP (1977) člen 373, 373/4, 385, 385/3.
revizija - razlogi za revizijo - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine kot materialnopravno vprašanje - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Vprašanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ni vprašanje procesnega, ampak je vprašanje materialnega prava. Zato je sodišče druge stopnje ob upoštevanju dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred sodiščem prve stopnje, smelo drugače
Tožnik velja za otrokovega očeta (86. člen ZZZDR). Tudi v postopku izdelano izvedeniško mnenje dokazuje izredno veliko verjetnost, da tožnik je otrokov oče, zato z njim tožnik zakonske domneve, da je otrokov oče, ni mogel uspešno izpodbiti.
Povedano je že bilo, da je mogoče po določbah ZPP/77 vložiti revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, le proti pravnomočni sodbi, ki je bila izdana na drugi stopnji. Tožena stranka pa je vložila revizijo proti sodbi sodišča prve stopnje. Taka revizija ni dovoljena.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - žagarstvo kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - denarna odškodnina
Žagarska dejavnost s krožnimi žagami brez dvoma predstavlja dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, zlasti pa za tiste, ki morajo uporabljati krožno žago pri opravljanju žagarske dejavnosti.
SZ člen 10, 18, 19, 147, 159, 159/1, 159/2. ZPP (1977) člen 201.ZNP člen 37, 111.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - postopek v stanovanjskih zadevah - enotno sosporništvo - pridobitev stanovanjske pravice - pridobitev pravice uporabe stanovanja - uporaba določb ZSR
Po uveljavitvi SZ ni več mogoče na podlagi predpisov prejšnjega ZSR zahtevati priznanja stanovanjske pravice, ki jo SZ obravnava samo kot že obstoječo podlago za vzpostavitev najemnih razmerij, ne pa kot pravico, ki jo je mogoče šele pridobiti.
skrbnost dobrega strokovnjaka - pravno mnenje - solidarnost dolžnikov - odgovornost več oseb za isto škodo - nepristni ček
Tožena stranka, ki opravlja po pogodbi o odprtju žiro računa plačilni promet za tožečo stranko, bi morala preveriti pristnost podpisa na čeku, se pravi ugotoviti, ali se ujema s podpisi pooblaščenih oseb nalogodajalca tožeče stranke, ki so bili deponirani pri njej (tako tudi pravno mnenje Vrhovnega sodišča SRS - glej poročilo o sodni praksi št. II/83).
Reviziji je bilo treba delno ugoditi tako, kot to izhaja iz izreka te sodbe zato, ker gre samo za eno škodo, za katero odgovarjate po prvem odstavku 206. člena ZOR solidarno tako tožena stranka kot tudi druga oseba. Do škode je namreč prišlo s protipravnim ravnanjem tako te osebe (ki je ček ponaredila) kot tudi tožene stranke (ki je ček nedopustno vnovčila). Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja po določbi prvega odstavka 414. člena ZOR upniku sicer za celo obveznost, ne more pa upnik dobiti škode povrnjene dvakrat.
Ni v nasprotju s prisilnimi predpisi določba v pogodbi o posredovanju, s katero naročitelj pooblasti posrednika, da zanj izroči posojilo tretji osebi in prevzame vrnitev posojila.
ZDRS člen 10, 10/1-6, 10/1-8. Uredba o merilih za ugotavljanje določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS člen 6, 6-1.
pridobitev z naturalizacijo - nevarnost za javni red
Nevarnost za javni red po 8. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS je podana že, če je bila oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na kazen zapora ali pa dvakrat ali večkrat pogojno.
Začasna odredba po ZLPP se izda samo glede tistega premoženja, glede katerega je zavarovanje predlagano. Če je v zahtevi za denacionalizacijo drugo premoženje sicer navedeno, v začasni odredbi pa ni predlagano tudi zavarovanje tega premoženja, ni možno sprejeti stališča, da je predlagani obseg zavarovanja jasen sam po sebi, to je tudi v pogledu premoženja, navedenega v zahtevi.