ZVSR člen 36, 36. ZGD člen 436, 577, 580, 436, 577, 580.
družba z omejeno odgovornostjo - nepopolna vloga - uporaba zakona
Predlogu za vpis spremembe ustanoviteljev družbe z omejeno odgovornostjo je predlagatelj priložil sklep, s katerim so trije ustanovitelji izključili četrtega družbenika. Pogodba o ustanovitvi gospodarske družbe ne ureja vprašanja izključitve družbenika - razlogov, postopka, usode njegovega deleža itd. Navedena pogodba ureja vprašanja odstopa oz. razveze pogodbe, ne pa izključitve. Zato ta pogodba ne nudi pravne podlage za sklep treh družbenikov št.
1/1993 z dne 25.9.1993, s tem pa predlogu priloženi sklep ni mogel biti podlaga za vpis spremembe ustanoviteljev v sodni register.
ZIP člen 14, 63, 63/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11.
odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - ponoven predlog za odlog izvršbe - pravnomočno razsojena stvar - zavrženje predloga
Če dolžnik predlaga odlog izvršbe iz povsem istih razlogov, iz katerih je bil predlog že enkrat pravnomočno zavrnjen, je treba nov predlog zavreči, ker gre za že odločeno zadevo.
stvarna pristojnost - pristojnost rednega sodišča - pristojnost specializiranega sodišča - spor iz delovnega razmerja
Za zahtevek iz delovnega razmerja (osebni dohodek) je pristojno redno sodišče, če se zahtevek uveljavlja zoper podjetje, na katero je bil prenešen kapital ali poslovanje.
V postopku prisilne poravnave se smiselno uporabljajo določila, ki se nanašajo na stečajni postopek - tako tudi določilo 1.odst.121.člena ZPPSL o pismeni obliki prijave terjatve. Ker take prijave ni bilo, poravnalni senat ni smel odločati o ločitveni pravici pritožitelja.
Prav tako upnik, ki ločitvene pravice ni prijavil s pravočasno pismeno prijavo, ni pridobil procesnega položaja ločitvenega upnika - tako zanj ne velja prepoved glasovanja iz 37. člena ZPPSL.
ZIP člen 35, 35/2, 38, 38/2, 55a, 35, 35/2, 38, 38/2, 55a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga za izvršbo
Po določilu II. odstavka 35. člena ZIP mora izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine vsebovati zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku plačilo terjatve v roku 8 oz. 3 dni. Ko takega zahtevka izvršilni predlog ni imel, sodišče I. stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe.
ZPP (1977) člen 154, 155, 158, 158/1, 154, 155, 158, 158/1. ZOR člen 20, 336, 337, 20, 336, 337. Odlok o obveznem pobotanju obveznosti in terjatev pravnih oseb v Republiki Sloveniji člen 1, 2, 5, 6.
pobot - pobot - pravdni stroški
Poleg enostranskega in pogodbenega pobota, ki ju ureja ZOR, obstaja tudi "zakonski" (obvezni) pobot, ki ga ureja Odlok o obveznem pobotanju obveznosti in terjatev pravnih oseb v Republiki Sloveniji. Ker sodišče prve stopnje tega odloka ni uporabilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Tožnik ima pravico do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih do trenutka izpolnitve toženčeve obveznosti, pri čemer se v primeru pobotanja (med pravdo) šteje, da je upnik (tožeča stranka) v tistem delu, v katerem je bilo izvršeno pobotanje, izgubil pravdo. Toženec pa ima pravico do povrnitve tistih stroškov, ki jih je imel po izpolnitvi obveznosti, če tožnik ni umaknil tožbe takoj po tem, ko je toženec izpolnil zahtevek.
nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja - sklenitev najemne pogodbe
Dejanska podlaga tožbe je dejstvo, da toženec nezakonito uporablja stanovanje, ker z lastnikoma ni sklenil najemne pogodbe. Zato je za odločitev pomembno predvsem (predhodno) vprašanje ali je toženec utemeljeno odklonil podpis predložene najemne pogodbe. Povezovanje 58. člena z določilom 156. člena Stanovanjskega zakona je primerno, vendar ne more ščititi stanovalca (ki je sicer zasedel stanovanje na zakonit način), da svojega razmerja z lastnikom stanovanja ne uskladi z novo zakonodajo.
Pri odločitvi o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane ali postane najemnik stanovanja upošteva sodišče stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njihovih otrok ter druge okoliščine primera.
ZOR člen 194, 194/1, 194/2, 201, 201/1, 194, 194/1, 194/2, 201, 201/1.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine ob smrti bližnjega - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - renta
Deklici, ki sta bili v času nesreče stari 5 oz. 6 let, bosta pogrešali mamo v dobi otroštva, v puberteti, v adolescenci in tedaj, ko bosta odrasli. Zato je sodišče druge stopnje odškodnino zvišalo in kot pravično odškodnino prisodilo 700.000,00 SIT (10.010 DEM) vsaki.
Pri renti zaradi izgubljenega zaslužka mora biti nadomestilo ekvivalentno povzročeni škodi. Zato je treba ugotoviti, kakšen dohodek bi pokojna lahko uresničila, če bi bila živa in koliko bi od tega dohodka mogla in hotela nameniti za preživljanje hčera. Upošteva se ves dohodek, ki bi ga umrla v rednem teku dogodkov lahko ustvarila z rednim in dodatnim delom.
zastaranje odškodninske terjatve - škoda - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, ki nastaja sukcesivno, sicer res ne začne teči pred nastankom škode, vendar le, če zakon ne predvideva povrnitve bodoče škode. Za odškodninsko terjatev zaradi izgube preživljanja pa zakon predvideva možnost povrnitve tudi take (bodoče) škode (194. člen ZOR).
Sklep ima pomanjkljivo obrazložitev, zato ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče mora o nagradi izvedencu odločiti potem, ko obravnava tudi pripombe strank na izvedensko mnenje.
Vročilnica ni absoluten dokaz o vročitvi, ker se vročitev v primeru njene izgube dokazuje tudi drugače, v primeru netočnega zapisa datuma na njej pa se šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno.
Sodišče ostane pristojno kljub med postopkom spremenjenim okoliščinam, če je bilo pristojno ob vložitvi tožbe. Zato poznejše spremembe, ki so posledica predvsem razpada bivše federacije in nastanka več novih držav, na rešitev spora oziroma na pristojnost sodišča niso mogle vplivati (člen 15 ZPP).
sporočilo o datumu glavne obravnave po telefonu - obdolženec
Dasi je sodnica obdolženca telefonično obvestila o spremembi datuma nadaljevanja glavne obravnave, te pa se obdolženi, ne da bi izostanek opravičil, ni udeležil, niso bili podani pogoji po 3. odstavku 442. člena ZKP za sojenje v obdolženčevi odsotnosti. Po 2. odstavku 130. člena ZKP je tak način vabljenja ali sporočanja dopusten za vse sodelujoče v kazenskem postopku, le obdolžencu je vabilo potrebno vročiti v skladu s 123. členom ZKP.
Tudi če je banka naslednica podružnice (kar implicira dvomljivo ugotovitev, da je podružnica pravna oseba), to ne vpliva na odgovornost tožene stranke za obveznosti, kot je ta opisana v sodnem registru.