Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je vložila ugovor pravna oseba, ki ni stranka. Zato bo moralo prvostopno sodišče ugovor zavreči, od ugotovitve, ali je bil izvršilni sklep pravilno vročen dolžniku pa je odvisno, ali ga bo sodišče ponovno vročilo, ali pa ugotovilo pravnomočnost izvršilnega sklepa.
Poleg primerov, ki so posebej določeni v Zakonu o pravdnem postopku, lahko sodišče odredi prekinitev postopka le ob okoliščinah iz 1., 2. in 3. točke 213. člena ZPP. V kolikor navedene okoliščine niso podane, pa sodišče ne more odrediti prekinitve postopka, čeprav sta obe stranki predlagali, naj sodišče počaka z reševanjem zadeve do vrnitve spisa z instance, ki se obravnava v sorodni zadevi. Prekinitev postopka namreč ni v dispoziciji strank.
ZD člen 106, 115, 115/1, 115/2, 106, 115, 115/1, 115/2.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - preklic izročitve - razveljavitev pogodbe
Če je bila med pogodbenima strankama sklenjena pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja (106. čl. ZD), lahko izročitelj prekliče izročitev, če mu potomec ne daje preživnine in zahteva vrnitev izročenega (1. in 2. odst. 115. čl. ZD), ne more pa zahtevati razveljavitve pogodbe.
ZOR člen 508, 508/1, 510, 510/4, 508, 508/1, 510, 510/4.
prodaja - odgovornost za pravne napake
Tudi če je kupec ob izročitvi avtomobila vedel, da avtomobil še ni registriran na prodajalca, to ne izključuje prodajalčeve odgovornosti za pravne napake. Bistveno je namreč, da kupec ni privolil, da avtomobil ne bi mogel registrirati na svoje ime (kar je tudi logično, saj ne registriranega avtomobila ni mogoče uporabljati) ter je verjel prodajalčevim obljubam, da bo uredil vse potrebno za prepis avtomobila.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - solastnina
Ker je zapustnica še vedno vknjižena kot solastnica nepremičnine, je glede na domnevo o popolnosti zemljiške knjige pravica dediča, ki zatrjuje, da ta nepremičnina ne spada v zapuščino, manj verjetna.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja umora, storjenega na zahrbten način po 1. točki II. odstavka 46. člena KZS ne zadostuje zgolj dejstvo, da je storilec žrtev zabodel od zadaj. Izkazani morajo biti posebni subjektivni in objektivni znaki, ki kažejo na to, da gre za način storitve, ki v kvalitativnem in kvantitativnem smislu občutno odstopa od načinov storitve temeljne oblike kaznivega dejanja umora po I. odstavku 46. člena KZS. Za subjektivne znake take oblike kaznivega dejanja bo šlo, kadar bo storilec izkazoval posebno zvijačnost, zahrbtnost, pretkanost, goljufivost ali dvoličnost, za objektivne pa, če gre za način storitve ali uporabljeno sredstvo, ki kažejo na to, da je storilec vzel življenje žrtvi tako, da ta tega ni zaznala (zastrupitev) ali pa, da je za storitev dejanja zlorabil posebno razmerje zaupanja do žrtve, predvsem pa bo za take načine storitve praviloma šlo takrat, kadar storilec z načinom storitve poskuša prikriti, da je storjeno kaznivo dejanje, ali da je on storilec.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - sokrivda - obojestranska krivda - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine
Prvostopenjsko sodišče je pravilno določilo sokrivdo udeležencev v prometni nesreči. Pri tožnikovi krivdi 20 % je upoštevalo dejstvo, da je tožnik zapeljal preko namišljene sredinske črte in da bi lahko z intenzivnim zavojem v desno svoje vozilo ustavil za parkiranim "fičkom", toda v primerjavi s toženčevo povsem neprimerno vožnjo, ko je vozil hitro in sploh ni bil pozoren na dogajanje na cesti, zaradi česar ni obšel tožnikovega vozila ali vsaj poskusil zavreti pred trkom, je pravilno določilo njegovo krivdo na 80 %.
Sodišče pri določanju pravične odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem poškodb na glavi in na rokah ni navedlo koliko denarja je odbilo (če ga je) zaradi dejstva, da bi toženec z nošenjem zaščitne čelada v trenutku nesreče morda trpel manjše poškodbe.
varstvo lastninske pravice - varstvo pred vznemirjanjem - imisije - opustitvena tožba
Tožba na prepoved vznemirjanja je le praviloma opustitvena tožba. Če pa tožnik zahteva od toženca dajatev, jo mora določno opredeliti tako, da na podlagi tožbenega zahtevka izdana sodba predstavlja ustrezen izvršilni naslov.
Za ugotavljanje, s kom je bila sklenjena posojilna pogodba (kdo je posojlojemalec), ni pomemben ekonomski namen posojila, marveč je to vprašanje odvisno od tega, s katero osebo je bila posojilna pogodba sklenjena.
naročilo - dvostranska pogodba - nagrada - naročilo
Prevzemnikova pravica do nagrade ni odvisna od tega, ali so opravljeni posli obrodili zaželjene učinke, marveč le od tega, ali so bili naročeni posli opravljeni. Določba II. odst. 762. člena ZOR predpostavlja le delno izpolnitev naročila, kar pomeni, da je prevzemnik opravil le nekatere od naročenih poslov, ne pa vse, ki so bili predmet naročila. Gre torej za obseg izpolnitve naročila, ne pa za uspeh opravljenih poslov.
Za dedovanje gozda, ki v času nacionalizacije ni predstavljal dela zaščitene kmetije in ni predstavljal dela zaščitene kmetije tudi v času zapustnikove smrti in pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ne glede na določbo 2. odstavka 74. člena ZDEN ni mogoče uporabiti določb Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (o dedovanju kmetij).
Ureditev dedovanja gozda je bila že pred razveljavitvijo določb Zakona o kmetijskih zemljiščih z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-I-122/91-13 z dne 10.9.1992, nad agrarnim maksimumom enaka za kmeta in nekmeta.
Po podpisu poravnave (izvensodna ali sodna) lahko oškodovanec zahteva povračilo škode, če gre za škodo, ki jo v času sklepanja poravnave ni mogoče pričakovati.
Pri odmeri odškodnine za strah sodišče upošteva tudi subjektivne elemente prizadetosti.
Za ugotavljanje, s kom je bila sklenjena posojilna pogodba (kdo je posojilojemalec), ni pomemben ekonomski namen posojila, marveč je to vprašanje odvisno od tega, s katero osebo je bila posojilna pogodba sklenjena.
ZOR člen 210, 210/4, 216, 210, 210/4, 216. ZIP člen 63, 63/1, 63, 63/1.
odlog izvršbe - znatnejša škoda - odškodnina za telesne bolečine
Kadar je v postopku z izrednim pravnim sredstvom odškodninski zahtevek upnika zavrnjen ali je pravnomočno prisojena odškodnina znižana ali je sodba razveljavljena, ni mogoče nazaj zahtevati neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku (čl. 216. ZOR).
Zaradi poznejše ugotovitve manjšega obsega zapuščine, kot je bil ugotovljen v pravnomočnem sklepu o dedovanju, dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče izdati.
ZIP člen 14, 63, 63/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11.
odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - ponoven predlog za odlog izvršbe - pravnomočno razsojena stvar - zavrženje predloga
Če dolžnik predlaga odlog izvršbe iz povsem istih razlogov, iz katerih je bil predlog že enkrat pravnomočno zavrnjen, je treba nov predlog zavreči, ker gre za že odločeno zadevo.