ZOR člen 133, 139, 141, 133, 139, 141. ZD člen 106, 117, 106, 117.
izročilna pogodba - izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - izpodbijanje
V obravnavanem pogodbenem razmerju gre za dolžnost preživljanja in za takojšen pogodbeni prenos premoženja med osebami, ki niso v sorodstvenem razmerju. Ker ne gre za izročilno pogodbo (ki jo je po 106. čl. ZD mogoče skleniti le med prednikom in dediči prvega dednega reda), niti za pogodbo o dosmrtnem preživljanju (kjer je po določbi 117 čl. ZD prenos premoženja odložen do smrti preživljanca), se sklenjena pogodba presoja po določilih ZOR. Ker pa ima ta pogodba vendarle določene elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je treba v civilnem pravu upoštevati tudi predpise, ki urejajo podobne primere.
Tožeča stranka v svojih trditvah ni navedla dovolj konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj subjektivnega elementa oderuštva.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - prenehanje pravice stvarne služnosti - tožba - ugovor
Lastnik služne stvari lahko le s tožbo zahteva, naj pravica stvarne služnosti poti za hojo in vožnjo preneha. Takega zahtevka pa ne more uveljavljati z ugovorom, da sporna služnost ni več potrebna.
pogodba o delu - razveza pogodbe pred iztekom roka - učinki razdrte pogodbe
Če je rok bistveni element pogodbe o delu, izvajalec, ki je odgovoren, da je prišlo do razdrtja pogodbe, ni upravičen do povračila stroškov, ki jih je imel z začetkom izpolnjevanja pogodbe.
SZ člen 126, 126/3, 140, 140/1, 126, 126/3, 140, 140/1. ZSR člen 60, 60.
izselitev iz stanovanja
Za presojo ali je prejšnji imetnik stanovanjske pravice upravičen ob izselitvi iz stanovanja do 30 % vrednosti stanovanja so odločilne razmere v času uveljavitve SZ. Zato dejstvo, da ima prejšnji imetnik ob vložitvi zahteve za izplačilo in ob izselitvi iz stanovanja na razpolago drugo stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, v katero se bo preselil, ne pomeni obstoja razlogov, ki izključujejo pravico do izplačila 30 % vrednosti stanovnaja.
dopolnitev pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava
Če pritožnik po izteku roka za pritožbo le-to dopolni zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki je v pritožbi ni uveljavljal, sodišče dopolnitve ne zavrže kot prepozne, ker mora sodbo zaradi tega pritožbenega razloga preizkusiti po uradni dolžnosti.
ZKP člen 364, 364/1, 364/1-10, 378, 364, 364/1, 364/1-10, 378.
sprememba opisa dejanja - prepoved reformatio in peius
S tem, da je sodišče pri novem sojenju opis kaznivega dejanja dopolnilo tako, da je vanj vneslo, da bi se obdolženec moral in mogel zavedati nastanka prepovedane posledice v obliki hude in ne zgolj poškodbe, kot je bilo navedeno v dejstvenem opisu razveljavljene sodbe, ni ravnalo v nasprotju s 378. členom ZKP in kršilo prepoved reformacije in peius.
začasna odredba - upnikove pravice - pravni interes
Ni sicer možno absolutno izključiti možnosti izdaje začasne odredbe tudi po tem, ko ima upnik v rokah izvršilni naslov - pravnomočno sodno odločbo, vendar mora za takšen ukrep zavarovanja upnik izkazati pravni interes.
Umik izvršilnega predloga je pogosto povezan s vprašanjem sodnih stroškov, odločitev o teh pa z dokaznim postopkom o času plačila, sklenitvi pogodbe itd.
sposobnost biti stranka - zaključek likvidacijskega postopka pred koncem pravdnega postopka
Če je bil likvidacijski dolžnik zaradi zaključka likvidacijskega postopka iz sodnega registra izbrisan pred koncem pravdnega postopka, likvidacijski dolžnik ne more več biti pravdna stranka. V tem primeru je lahko pravdna stranka le pravna oseba, ki je prevzela njegova sredstva oz. njegove pravice in obveznosti. Pri tem tožeča stranka zoper takšno pravno osebo nima več pravnega interesa na ugotovitvenem zahtevku, ampak lahko vloži samo dajatveni zahtevek (na plačilo sorazmernega dela svoje terjatve).
V primeru, da uveljavlja tožeča stranka družbeni pravobranilec samoupravljana oškodovanje po 6. alinei drugega odstavka 48. člena ZLPP, mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine dokazati, ker se ne domneva.
Pritožnik, ki ni ravnal po pozivu sodišča in v določenem roku izv. predloga ni popravil oz. dopolnil, lahko v pritožbi uveljavlja, da je bil izvršilni predlog razumljiv in je vseboval vse, kar je treba. Drugostopenjsko sodišče mora presoditi, ali dejansko obstojajo takšne pomanjkljivosti, da izvršilnega predloga ni mogoče obravnavati - glej stališče biv. jugosl. gosp. koordinacije 21.-23.5.1984.
ZD člen 32, 32/1, 110, 110/1, 32, 32/1, 110, 110/1.
izločitev dela zapuščine
V danem primeru, ko je zapustnica v celoti razpolagala s svojim premoženjem že za življenja z darilno pogodbo, lahko tožnik kot njen potomec in dedič uveljavlja le vrnitev darila iz naslova nujnega dednega deleža, ne more pa zahtevati iz tega podarjenega premoženja izločitev po čl. 32 Zakona o dedovanju. Tak zahtevek je mogoče uveljavljati le do zapuščine, ki pa je v danem primeru ni bilo.
Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je vložila ugovor pravna oseba, ki ni stranka. Zato bo moralo prvostopno sodišče ugovor zavreči, od ugotovitve, ali je bil izvršilni sklep pravilno vročen dolžniku pa je odvisno, ali ga bo sodišče ponovno vročilo, ali pa ugotovilo pravnomočnost izvršilnega sklepa.