Če je pritožbeno sodišče ob pritožbi zagovornika ugotovilo, da prvostopni sklep o stroških nima zavrnilnega dela in je zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v dopolnitev, bi prvostopno sodišče moralo sklep dopolniti, ne pa izdati nov sklep o stroških postopka.
odredba o strokovnem pregledu udeležencu prometne nesreče
Dejstvo je namreč, da je v primeru prometne nesreče obveznost odreditve strokovnega pregleda mišljena za primere, ko udeleženec prometne nesreče zaradi različnih okoliščin ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ali pa ga ne more opraviti na način, ko ne bi bilo pomislekov v ustreznost in strokovnost njegove izvedbe. Okoliščine, ki takšen ustrezen preizkus alkoholiziranosti zgolj z alkotestom onemogočajo so najrazličnejše, pri čemer po mnenju pritožbenega sodišča ne zgolj telesne poškodbe udeleženca v prometni nesreči, temveč tudi psihične okoliščine po prometni nesreči, kot so šok, strah, pretresenost zaradi nevarnosti dogodka oziroma vse tiste okoliščine, zaradi katerih preizkušanec ne bi mogel ustrezno izvesti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ali ne bi v popolnosti razumel odredbe o opravi tega preizkusa in vse posledice, v kolikor se po takšni odredbi ne bi ravnal.
Če je sodišče odredilo prisilno privedbo obdolženca, so stroški privedbe, stroški postopka o prekršku, tudi če višina stroškov ob izdaji sodbe o prekršku še ne bi bila znana.
odredba o strokovnem pregledu udeležencu prometne nesreče
Glede namena zakonodajalca v določbi sedmega odstavka 122. člena ZVCP, ko je predpisal pri udeležencu prometne nesreče tudi odredbo o opravi strokovnega pregleda, gre očitno za cestnoprometne situacije, ko so udeleženci prometne nesreče poškodovani, v šoku oziroma, ko gre za kakršnekoli okoliščine, ki bi lahko vplivale na njihovo pravilno razumevanje odredbe o opravi preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in samo pravilnostjo izvedbe tega postopka, kar je očitno tudi iz določbe sedmega odstavka 132. člena sedaj veljavnega ZVCP-1, ki je to v povezavi z določilom četrtega odstavka 133. člena istega zakona ustrezneje predpisal.
Na podlagi II. odst. 168. čl. ZP se predmeti, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti, odvzamejo tudi, če se postopek za prekršek ustavi, če zakon tako določa ali če to terjajo razlogi splošne varnosti ali morale, ki pa jih je pred odločitvijo treba ugotavljati.
Tega varstvenega ukrepa pa ni mogoče izreči, če predmeta ni več.
Ob obravnavani zadevi je obdolženec izgubil oblast nad vozilom in trčil v travnato nabrežino ob cesti, pri čemer je nastala materialna škoda na njegovem vozilu, sam pa je zadobil telesne poškodbe. Ta dogodek ni prometna nesreča v smislu 81. točke 19. člena ZVCP.
Pritožnik v svojih pritožbenih navedbah izpodbija tudi zakonitost odredbe policista, ko je obdolžencu odredil strokovni pregled, vendar so te pritožnikove navedbe neutemeljene in je ustrezen zaključek sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je bila v obravnavani zadevi odredba o strokovnem pregledu skladna s pogoji v 120. členu ZVCP. Materialna določba tretjega odstavka 120. člena ZVCP med drugim določa, da udeleženec v cestnem prometu lahko odkloni preizkus (alkoholiziranosti z alkotestom) samo iz zdravstvenih razlogov, v tem primeru policist odredi strokovni pregled. Iz navedb zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom v njegovih opombah in predvsem obvestila o obdolženčevih telesnih poškodbah Splošne bolnišnice, Oddelek za travmatologijo in ortopedijo, z dne, je razvidno, da je obdolženec zadobil odrgnine na čelu, udarnino levega lica, razpočno rano na levi strani zgornje ustnice, številne udarnine na hrbtu in kompresijski zlom telesa devetega prsnega vretenca. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da obdolženec tedaj v takšnem stanju zaradi navedenih telesnih poškodb ne bi mogel opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, to je z napravo, v katero je potrebno brez prekinitve pihati okoli sedem sekund. Zaradi tega je policist obdolžencu glede na navedeno utemeljeno odredil strokovni pregled brez predhodne odreditve preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, ki ga zaradi obdolženčevih telesnih poškodb očitno ne bi bilo mogoče izvesti. Zaradi tega pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bilo ravnanje oziroma odredba policista v teh okoliščinah skladna z navedeno materialno določbo, ocenjujoč očiten namen zakonodajalca, da se v primeru zdravstvenih razlogov, to je okoliščin, zaradi katerih rezultata preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ne bi bilo mogoče ocenjevati kot relevanten dokaz tudi v primeru preizkušančevega strinjanja z njim, odredi strokovni pregled oziroma ugotovi stopnja alkohola v preizkušančevem organizmu z merilom.
Izpodbijano zadevo je bilo potrebno najprej pregledati po določbi 194. člena Zakona o prekrških glede pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe. Po takšnem pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožba proti odločbi o prekršku vložena sicer pravočasno, vendar s strani napačne osebe.
Kot samostojna podjetnica je bila G. H. spoznana za odgovorno storitve prekrška in kot taka upravičena podati pritožbo zoper odločbo o prekršku v skladu z določili 181. člena Zakona o prekrških. Iz priglasitvenega lista je sicer razvidno, da je bila 28. 9. 2004 priglašena sprememba in dopolnitev podatkov ter je od takrat dalje za zastopanje pooblaščena K. L., vendar je to veljalo le za ravnanje v pravnem prometu, ne pa za zastopanje pred sodiščem. V drugem odstavku 181. člena Zakona o prekrških je namreč taksativno navedeno, kdo poleg obdolženca lahko vloži pritožbo v korist obdolženca (in med temi osebami ni omenjen niti pooblaščenec niti prokurist); po stari ureditvi pa samostojni podjetnik ni bil izenačen s pravno osebo, temveč je bil obravnavan kot vsak drug obdolženec.
kršitev določb postopka o prekršku - nedovoljena uporaba označenega energenta
Z izpodbijano odločbo o prekršku se obdolženemu namreč ne očita točenja označenega energenta, ki se uporablja za ogrevanje (kar sicer prav tako pomeni prekršek po 71. členu Zakona o trošarinah), temveč se mu očita, da je označeni energent, ki se uporablja za ogrevanje, uporabljal na drug način, kot je to določeno z oznako, to je za pogon svojega osebnega avtomobila.
V obrazložitvi so citirani vsi trije objavljeni oglasi in prav v nobenem od njih ni navedbe, da bi pravna oseba K. d.o.o. nudila gotovinska posojila, kar bi lahko potrošnik razumel kot, da pravna oseba sama kreditira občane. Sodišče tako v izreku navede nekaj, za kar ni opore niti v spisovnem gradivu niti v obrazložitvi odločbe o prekršku, temveč gre za sklepanje, h kateremu pa je bilo sodišče zavedeno s strani predlagatelja z neustrezno navedbo v predlogu za uvedbo postopka o prekršku. Tudi sama obrazložitev izpodbijane odločbe pa je nejasna, ker se poslužuje besedice oziroma tako, da bralcu odločbe o prekršku ni jasno, ali je po mnenju sodišča pravna oseba K. d.o.o. nastopala kot ponudnik in s tem kot dajalec kredita ali pa je nastopala kot kreditni posrednik, torej kot posrednik pri posredovanju kredita (za kar pa je omenjena pravna oseba celo registrirana).
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje prebere vsebino oglasov in samo presodi ter se v odločbi opredeli, ali gre za nudenje kreditov ali pa le za urejanje kreditiranja in v posledici tega, ali je pravna oseba oglaševala nekaj, kar je predmet njenega poslovanja, ali pa je oglaševanje zavajajoče.
Zagovor obdolženca je oseben dokaz, torej dokaz, ki mora biti izveden tako, da je zaslišana ali pa poda pisni zagovor tista oseba, ki je obdolžena prekrška. Zagovornik sicer lahko sestavi obdolžencu pisni zagovor, vendar pa ga ne more posredovati v njegovem imenu.
izostanek z naroka - zaslišanje obdolženca - izdaja odločbe brez zaslišanja
Razlog, ki ga je obdolženi navedel v opravičilu ni opravičljiv razlog za preložitev naroka in ne izključuje njegove sposobnosti in zmožnosti, da bi se udeležil zaslišanja oziroma podal pisni zagovor. To pa tudi iz zdravniškega potrdila ne izhaja. S tem pa je podan prvi pogoj za izdajo odločbe o prekršku brez obdolženčevega zaslišanja, saj pravilno povabljeni obdolženi ni prišel k zaslišanju in izostanka ni opravičil. Ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, je v domeni sodišča in v obravnavanem primeru sodišče ni preklicalo naroka ter določilo novega datuma.
Presoja o tem ali preizkus alkoholiziranosti z alkotestom preiskovanec lahko opravlja v skladu z navodili proizvajalca alkotesta ali pa tega zaradi zdravstvenih razlogov ne zmore, se namreč lahko opravi le ob samem postopku preizkusa alkoholiziranosti. Sam preiskovanec pa mora zdravstvene razloge za nezmožnost oprave preizkusa uveljavljati takoj ob preizkusu. V takem primeru lahko namreč policist odredi še strokovni pregled.
ZVCP člen 117, 117/4, 117/4-c, 117, 117/4, 117/4-c.
pravica do obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - javnost sojenja - koncentracija alkohola v izdihanem zraku - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - atest alkotesta - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je javna listina - primernost izrečenih stranskih sankcij
Iz zapisnika o zaslišanju ni razvidno, da bi obdolženi tedaj imel kakršnekoli pripombe glede (ne)primernosti časa za pripravo obrambe oziroma, da v postopku ne bi imel ustreznih in zadostnih možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot pravnih vidikov zadeve oziroma predlaga dokaze v svojo korist ter se opredeli do rezultatov dokazovanja ter je zagovor podal.
Alkotest Dräger je naprava za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku, koncentracija alkohola v izdihanem zraku pa je v grobem proporcionalna koncentraciji alkohola v krvi, pri vrednotenju rezultata pa se upošteva tovarniško podani pogrešek in standardna deviacija, ki znašata pri izmerjenih vrednostih do 2 promilov +- 0,10 promila.
Elektronski alkotesti so indikatorji alkoholiziranosti in ne merilne naprave, zato zanje ni potrebno pridobiti atesta, čeprav morajo biti elektronski alkotesti kljub temu, da niso merilno sredstvo, redno testirani oziroma mora biti opravljen preizkus brezhibnosti njihovega delovanja.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku, je javna listina in pomeni po 1. odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, kar je v odločbi Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 (Ur.l. RS št. 136/04) presodilo tudi Ustavno sodišče RS.
Ustna obravnava je v postopku o prekršku bolj izjema kot pravilo. V skladu s 154. členom ZP se ustna obravnava določi samo, če je to potrebno za boljšo razjasnitev stvari.
Primernost sankcij, predpisanih v ZVCP je Ustavno sodišče RS že presodilo v odločbi št U-I-313/98 z dne 12. 4. 2000 (Ur. L. RS št. 33/00) in ugotovilo, da daje vozniško dovoljenje pravico upravljati z nevarnim sredstvom in da ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo (44. točka obrazložitve).