Glede na to, da obvestilo v ničemer ni prispevalo k razjasnitvi povsem nejasne vloge in da je bil vložnik tudi poučen o posledicah, ki bodo nastopile, če svoje vloge ne bo pravočasno in v nakazani smeri popravil oz. dopolnil, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ravnalo povsem pravilno, ko je nejasno vlogo zavrglo, odločitev o tem pa oprlo na določbo 3.odst. 76.čl. ZKP.
izvedenstvo - prekoračitev pristojnosti in strokovnega znanja sodišča z posegom v medicinsko področje
Glede na razpoložljive podatke, ki se nahajajo v spisu, obstaja najmanj dvom glede načina in okoliščin, v katerih je do poškodbe oškodovanca prišlo, pa tudi glede poškodbe same. Sodišče prve stopnje je obdolženko spoznalo za krivo, da je z zamahom s kuhinjskim nožem s 15 cm dolgim nazobčanim rezilom povzročila oškodovancu po hrbtišču desne dlani vreznino, zaradi česar naj bi bila prizadeta oškodovančeva zunanjost, kljub temu, da iz zdravniškega spričevala ni razvidno, da bi bila oškodovančeva zunanjost kakorkoli prizadeta, temveč je poškodba opredeljena le kot sled poškodb. Sodišče prve stopnje tudi ni odredilo izvedenstva medicinske stroke, temveč se je samo preko svojih pristojnosti in strokovnega znanja ukvarjalo s tem, za kakšno poškodbo gre in na kakšen način lahko taka poškodba nastane, čeprav tovrstno ocenjevanje zahteva strokovno znanje, s katerim pa razpolagajo le za to postavljeni izvedenci.
Po določbah 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (za prestano škodo) in 203. člena ZOR (za bodočo škodo) se odškodnino za nepremoženjsko škodo odmerja glede na konkretno, individualno prizadetost oškodovanca, ne pa le na odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Način določitve zahtevka ne more biti odločilen za ugotovitev njegove identitete. Pomemben je predmet opisa (zahtevek), ne pa sama formulacija (besedna oziroma številčna).
Ustrezni zdravniški izvedenci, najbolje iz vrst strokovnjakov medicinske fakultete ,bi morali na podlagi v spisu razpoložljive dokumentacije in tožnikovega osebnega pregleda, zanesljivo odgovoriti na ključno vprašanje, kakšno bi bilo tožnikovo zdravstveno stanje ob upokojitvi, če ne bi bilo obravnavane nesreče in predvsem, če bi bil sploh invalidsko upokojen brez posledic prometne nesreče.
ZDR člen 36f, 36f/1, 36f/3, 36f, 36f/1, 36f/3. ZTPDR člen 20, 20.
trajni presežek - odpravnina - razporeditev k drugemu delodajalcu
Tožena stranka se je s sporazumom o razporeditvi delavcev, po katerem so delavci, ki so bili določeni za trajno presežne delavce v drugi družbi in so jim bili izdani sklepi o prenehanju delovnega razmerja, zavezala, da bo te delavce prevzela za čas 6 mesecev, obenem pa, da bo z njihovim prevzemom prevzela tudi vse pravice iz delovnega razmerja in tudi posledice, ki izhajajo iz sklepov o določitvi trajno presežnih delavcev in prenehanju delovnega razmerja. Ti sklepi (ki jih je izdala druga družba) sicer ne določajo odpravnine, vendar ne glede na to pravica do odpravnine trajno presežnemu delavcu izhaja že iz 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja tudi eno od "posledic, ki izhajajo iz sklepa o ugotovitvi trajnega tehnološkega presežka," kot se glasi določba 3. člena Sporazuma o razporeditvi, zaradi česar je zavezana k plačilu odpravnine tudi tožena stranka.
Navodilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede izplačila odpravnine oz. višine le-te ne more biti podlaga za odločitev v nasprotju z 36.f členom ZDR.
3. odstavek 36.f člena ZDR med drugim določa, da organizacija oz. delodajalec ni dolžna izplačati odpravnine delavcu, kateremu v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu ali dokupi delovno dobo.
Čeprav programa razreševanja presežkov delavcev ni sprejela tožena stranka (ki je bila ustanovljena tudi z namenom iskanja zaposlitve oz. prezaposlovanje presežnih delavcev), temveč so bili delavci razporejeni k toženi stranki samo za čas 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja pri drugi pravni osebi, je potrebno pri odločitvi o tem ali delavcem, ki jim je tožena stranka zagotovila zaposlitev za nedoločen čas ali za določen čas, ki pa je prešla v zaposlitev za nedoločen čas, tudi pripada odpravnina, izhajati iz namena citirane določbe zakona, da odpravnina ne pripada delavcu, ki se mu zagotovi ustrezno zaposlitev ali dokup delovne dobe, posebno, če je bila v okviru programa razreševanja presežnih delavcev oz. celotnega projekta sanacije znana tudi vloga tožene stranke.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 33.
zmanjšanje izhodiščnih plač - postopek - plača
Ker ni bilo opravljeno znižanje izhodiščnih plač na način in po postopku, kot ga določa 33. člen SKPG (Ur.l. RS št. 31/90), ampak je delodajalec le ustno, brez sprejetih sklepov ob sicer doseženem ustnem soglasju organov upravljanja znižal izhodiščne plače, je ravnal nezakonito.
ZPP (1977) člen 261, 354, 354/2, 354/2-13, 261, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 170, 200, 170, 200.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
V primeru, da zdravnik napačno zdravi in s svojim nevestnim ravnanjem povzroči škodo pacientu se mora odgovornost zdravnika za napačno zdravljenje ugotoviti kot odgovornost za škodni dogodek, in sicer v obsegu ali je zdravnik presegel zdravstvene standarde, ki se zahtevajo za zdravstveno ustanovo. Merila ali je bilo ravnanje zdravnika pravilno ali ne, se presojajo po stopnji skrbnosti, po kateri je dolžna organizacija opravljati svojo dejavnost, ne pa po stopnji, ki se zahteva od zdravnika.
ZPP (1977) člen 138, 138. ZIP člen 48, 152, 48, 152.
dovoljena izvršba na podlagi pravnomočnega, izvršljivega naslova - ugovor - predmeti, izvzeti iz izvršbe - vročanje
Prvo sodišče je ravnalo pravilno, da ni sledilo dolžničinemu ugovoru, saj prepoved razpolaganja iz v pritožbi citirane Uredbe o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja (Ur.l. RS št. 1/93) zadeva dejanja podjetij in drugih pravnih oseb s sedežem na območju ostalih republik in pokrajin bivše SFRJ (8. čl. v zvezi s 3. čl. prej citirane uredbe) in ne dejanj sodišča v postopkih prisilne izterjave, kot je obravnavani, ko upniki razpolagajo s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom. Očitni namen sprejetja te uredbe je bil zavarovanje interesov Republike Slovenije in ne premoženja pravnih oseb iz bivših republik SFRJ, kot napačno prikazuje dolžnica.
Ko predlog za izdajo začasne odredbe ne pove, kateri od obeh toženk grozi stečaj (ali morda obema) in je tudi sklepčnost predlaganega ukrepa za zavarovanje denarne terjatve tožnikov vprašljiva, je pritrditi zaključku izpodbijanega sklepa, da tožeča stranka subjektivne nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve ni izkazala,objektivna nevarnost,da je dolžnik v slabem finančnem stanju,da segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj,pa ne zadošča.
postopek za razveljavitev listin - amortizacija menice oziroma čeka
Postopek za razveljavitev listin (amortizacija listin) v nepravdnem postopku je možen v primerih,ko je listina izgubljena ali kakorkoli uničena,poškodovana torej v primerih,ko je ni mogoče več uporabiti za uveljavitev pravic,ki iz nje izhajajo. Presoja vprašanja v kakšnem obsegu je dolžnik iz temeljnega razmerja svoje obveznosti nasproti upniku že poravnal in v kakšnem obsegu je zavarovanje upnikove terjatve še potrebno in utemeljeno, prav gotovo ne sodi na področje nepravdnega postopka, posebno ko ravno za predlagani postopek ni značilen element kontradiktornosti.
Ugovor izključitve odgovornosti, je tožena stranka smiselno uveljavljala že v odgovoru na tožbo, to pa ponovno in predvsem izpostavlja tudi v pritožbi, vendar sodišče prve stopnje o tem ni zavzelo nobenega stališča oziroma tega ugovora ni obravnavalo,zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Gospodarska družba je lahko kot pravna oseba lastnica premičnin in nepremičnin, zato njenega tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice (in izstavitev zemljiškoknjižne listine) ni mogoče zavrniti samo z uporabo določbe 1. člena ZTLR, po kateri lahko imajo lastninsko pravico samo občani, društva in druge civilne pravne osebe.
ZZZDR člen 50, 72, 72/2, 50, 72, 72/2. ZIP člen 265, 265/1, 265, 265/1.
začasna odredba - preživljanje zakonca - začasna odredba o preživnini
Določba člena 72/2 ZZZDR se uporablja le v postopku razveze oz.
prenehanje zakonske zveze. Kadar pa gre za spor o preživnini med zakoncema, ki nista v razveznem postopku (člen 50 ZZZDR), je za začasno odredbo o preživljanju potrebno izkazati obe predpostavki iz člen 265 ZIP.
Če so na dan uveljavitve SZ obstajali pogoji za sklenitev najemne pogodbe, tedaj ne more biti utemeljen zahtevek za izpraznitev stanovanja po določbah ZSR, če je toženec kasneje nehal plačevati stroške v zvezi s stanovanjem (stanarino).
Tožeča stranka, ki je zastavila svojo nepremičnino za dolg tožene stranke, ni porok v smislu 997. člena ZOR, temveč zastavitelj, ni solidarni dolžnik (IV. odstavek 1004. člena ZOR), ampak subsidiarni in še to le do višine zastavljene stvari. Šele če dolžnik ob zapadlosti ne plača dolga, lahko upnik s hipotekarno tožbo zahteva poplačilo iz zastavljene stvari. Zastavni dolžnik, tožeča stranka, lahko upnika sama poplača ali pa počaka, da se upnik poplača iz izkupička od prodaje zastavljene nepremičnine. V obeh primerih po 300. členu ZOR pridobi regresno pravico in lahko zahteva od kreditojemalca - tožene stranke povrnitev zanj plačanega zneska, to pa je odložni pogoj, ki če bo izpolnjen, bo povzročil nastanek obveznosti. Regresno pravico mora pridobiti do dokončne razdelitve stečajne mase (II. odstavek 116. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur.l. RS št. 67/93, ZPPSL, in komentar k 139. členu ZPPSL). Pobot v pravdnem postopku ugotovljene pogojne terjatev mora dovoliti stečajni senat in zanjo ne velja II. odstavek 117. člena ZPPSL, po katerem terjatve, ki jih je bilo do dneva začetka stečajnega postopka mogoče pobotati, veljajo za pobotane.
odvetnik - stečajni upravitelj - nagrada - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - umik tožbe - stroški - kompetenčno dejansko stanje
Tožnik v vlogi z umikom ni vztrajal, naj stranke nosijo same svoje stroške, zato krivde za pravdni postopek ni bilo treba ugotavljati.
Ocenitev spornega predmeta je sestavni del kompetenčnega dejanskega stanja, ki je obvezni del vsake tožbe, saj je po 186. členu ZPP od njega odvisna sestava sodišča (sodnik posameznik ali senat).
Kakor odvetnik nima pravice do nagrade po odvetniški tarifi v lastni stvari, tudi ne gre takšna nagrada stečajnemu upravitelju - odvetniku v pravdi stečajnega dolžnika.
Naročilo je mogoče preklicati, vendar ne v primeru, če je bilo dano zato, da bi prevzemnik lahko dosegel izpolnitev neke svoje terjatve od naročitelja (770. člen ZOR). Ne glede na 770. členu ZOR pa naročilo lahko preneha, kadar ni več pravne podlage zanj, npr. če obveznost preneha na kakšen drug način, ali kadar se ugotovi, da pravna podlaga ni dopustna. Po III. odstavku 270. člena ZOR pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - sodba na podlagi izostanka
Pri zamudi naroka za glavno obravnavo je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje mogoče ugoditi le, če stranka dokaže opravičljiv razlog za svojo odsotnost. Za tovrsten primer ni uporabljiva določba 4. odstavka 118. člena, ki določa le za primer zamude roka obveznost predlagatelja, da hkrati z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi tudi zamujeno procesno dejanje. Stranka ne more biti prekludirana, če ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ne poda še odgovora na tožbo, saj to lahko stori tudi pozneje, če bi izkazala opravičen razlog za odsotnost in bi bil spor vrnjen v prejšnje stanje.